V času iz prejšnjega člena je organizacija oziroma delodajalec dolžna zagotavljati delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Če delavec v tem času opravlja delo, ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu.
Če po sporazumu z delavcem preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, je organizacija oziroma delodajalec dolžna izplačati delavcu celoten znesek nadomestila osebnega dohodka.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžna izplačati delavcu, ki je zaposlen v organizaciji oziroma pri delodajalcu najmanj dve leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Organizacija oziroma delodajalec ni dolžna izplačati odpravnine delavcu, kateremu v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu ali dokupi delovno dobo.
Delavec, ki mu je prenehalo delo v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če organizacija oziroma delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce.