Za 36. členom se dodajo novi 36.a, 36.b, 36.c, 36.d, 36.e, 36.f, 36.g, 36.h in 36.i člen, ki se glasijo:
Delovno razmerje delavca, katerega delo postane trajno nepotrebno, ne preneha če:
-
je mogoče v okviru organizacije oziroma pri delo dajalcu delavca razporediti na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, če delavec s tako razporeditvijo soglaša;
-
je mogoče delavca za opravljanje drugega ustreznega dela prekvalifikacirati oziroma dokvalificirati v roku šest mesecev;
-
je delo možno opravljati z nespremenjenim številom delavcev v skrajšanem delovnem času (najmanj 36 ur na teden), ki se šteje za polni delovni čas.
O razporeditvi, prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji delavca in o skrajšanem delovnem času odloči poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja.
Če obstajajo možnosti iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, se pri določitvi delavcev, ki se jim zagotovi prerazporeditev ali prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija upošteva delovna uspešnost in strokovna izobrazba delavcev, delovna doba v organizaciji oziroma pri delodajalcu in socialne razmere, v katerih delavci živijo.
Pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:
-
strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
-
socialno stanje (število nepreskrbljenih družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnosti, družbeništvo v zasebnih in mešanih podjetjih).
Začasna odsotnost z dela delavca zaradi bolezni ali izrabe porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka in težje prizadetega invalida ter nosečnost ne sme biti upoštevana kot kriterij za ugotavljanje nepotrebnih delavcev.
Kriteriji za ugotavljanje nepotrebnih delavcev, se podrobneje uredijo s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom.
Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu ne preneha:
-
delavcu v času služenja vojaškega roka,
-
delavca v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
-
nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,
-
delavcu članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije;
-
delavcu izvoljenemu za delegata skupščine družbenopolitične skupnosti.
Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje delavcu z manj kot enim letom delovne dobe, obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma pri istem delodajalcu in delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje, in delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti.
Delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee 36. c člena začne teči, ko se delavec vrne na delo, za delavce iz četrte in pete alinee pa po izteku mandata oziroma v roku, določenem s kolektivno pogodbo.
V času iz prejšnjega člena je organizacija oziroma delodajalec dolžna zagotavljati delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Če delavec v tem času opravlja delo, ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu.
Če po sporazumu z delavcem preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, je organizacija oziroma delodajalec dolžna izplačati delavcu celoten znesek nadomestila osebnega dohodka.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžna izplačati delavcu, ki je zaposlen v organizaciji oziroma pri delodajalcu najmanj dve leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Organizacija oziroma delodajalec ni dolžna izplačati odpravnine delavcu, kateremu v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu ali dokupi delovno dobo.
Delavec, ki mu je prenehalo delo v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če organizacija oziroma delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce.
Če gre za večje število delavcev, se sklepi o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežkov delavcev lahko vročijo delavcem šele po preteku roka dveh mesecev od dne, ko so izpolnjene obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 34, člena tega zakona.
V sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu je potrebno obrazložiti razlog za prenehanje delovnega razmerja.
V postopku varstva pravic v organizaciji oziroma pri delodajalcu in v postopku sodnega varstva je dokazno breme, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja delavcev, na organizaciji oziroma delodajalcu.
Določbe drugega odstavka 34. člena in 35. člen se ne uporabljajo za organizacije oziroma delodajalce, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev."