21. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Na območju državnega prostorskega načrta ima reka Savinja tri različne varstvene statuse: je naravna vrednota (Savinja s pritoki), območje Natura 2000 (Savinja–Letuš) in ekološko pomembno območje (Savinja–Letuš).
(2)
Gradnja novih protipoplavnih nasipov in prelivnih odprtin se kar najbolj prilagodi obstoječim morfološkim značilnostim terena (parcelni robovi, reliefni robovi, ceste, obstoječe živice, mokrišča, nasadi, omejki in gozdni rob).
(3)
Dela na vodotokih morajo ohranjati povezanost in celovitost vodnega prostora ter omogočati prehajanja ribjih vrst (ribje steze). Z izgradnjo ribje steze se omogoči povezanost prekinjenih ribjih habitatov na Podvinskem jezu in spodnjem Letuškem jezu.
(4)
Ureditve na Savinji in Paki so sonaravne z uporabo lokalno značilnega materiala in s sprotno zasaditvijo brežin. Obrežna zarast se kar najbolj ohrani, zagotovi se njena zveznost. Posamezne drevesno-grmovne vrste se zasadijo tudi neposredno ob strugi (senčenje struge).
(5)
Razbremenilnik na Ložnici je načrtovan tako, da se ohranja površina poplavnega območja ob Ložnici.
(6)
Utrjene brežine na vodotokih so načrtovane tako, da služijo za ribja zatočišča.
(7)
Posegi v vodotokih se lahko izvajajo le izven glavne drstitvene sezone. Del, ki posegajo v strugo in brežine, se ne sme opravljati v času med 15. februarjem in 15. julijem (v času drstitve ciprinidov). V primeru, da se na odseku naknadno evidentirajo tudi drstišča salmonidov, se čas gradnje omeji na čas od 1. oktobra do 15. julija (omejitev zajema tudi obdobje drstenja salmonidov od 1. oktobra do 15. februarja).
(8)
Povezanost ribjih habitatov se ohranja z izgradnjo ribjih stez. Talni pragovi, drče in jezovi morajo biti oblikovani tako, da ob nizkem vodostaju omogočajo prehajanje tudi ciprinidnim vrstam. Pri projektiranju ribjih stez je obvezno sodelovanje z ustreznimi strokovnjaki ob upoštevanju pogojev pristojnega zavoda za ribištvo.
(9)
Posegi v obrežno vegetacijo in prodišča se omejijo na najmanjši možen obseg. Posek vegetacije in odstranitev prodišč se ne sme izvajati sočasno na celotnem odseku, temveč postopno. Posek vegetacije se ne izvaja v času gnezdenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija.
(10)
V primeru betoniranja v strugah vodotokov se prepreči izcejanje betonskih odplak v vodo.
(11)
Vse površine razlivnih območij morajo biti urejene tako, da se z umikom vode lahko umaknejo tudi ribe.
(12)
Ob objektih malih hidroelektrarn se uredi ribja steza, ki omogoča prehajanje tudi ciprinidnih ribjih vrst.
(13)
Intenzivna hrupna gradbena dela se izvajajo izven gnezditvene sezone. Dela se izvajajo med 15. junijem in 15. februarjem, priporočena je izvedba v zimskem obdobju.
(14)
Gradbena dela na območju nadomestnih habitatov za malega martinca se izvajajo postopno po odsekih. Posek vegetacije in gradbena dela se ne izvajajo v času paritvenega in gnezditvenega obdobja. Dela se lahko izvajajo od 30. junija do 1. marca.
(15)
Posek vegetacije in gradbena dela na območju nadomestnih habitatov za vodomca se ne izvajajo v času glavne paritvene in gnezditvene sezone. Dela se lahko izvajajo od 30. junija do 1. marca. Izvajanje gradbenih del poteka fazno glede na vzpostavitev primernih gnezditvenih habitatov.
(16)
Na Podvinskem in Polzelskem jezu mora biti zagotovljen ekološko sprejemljiv pretok. Izvedba jezu mora preprečevati morebitni večji odvzem vode za potrebe delovanja malih hidroelektrarn. Za proizvodnjo električne energije se lahko uporabljajo samo viški vode. Ribam se prepreči dostop do turbine z rešetko na vtoku v turbino.
(17)
Pri postavitvi malih hidroelektrarn na Podvinskem in Polzelskem jezu se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok in stalna omočenost jezu. V obeh primerih se ob omočenosti osrednjega dela jezu zagotovi tudi prelivanje količine vode, ki je enaka ali večja od Q(esp.) Jez, odvzemni kanal, zapornice in ostale objekte male hidroelektrarne se načrtujejo in zgradijo tako, da je v primeru okvare zagotovljen Q(esp) preko jezu oziroma onemogočen prekomeren odvzem vode. Za kontrolo stalnih pretokov je zadolžen koncesionar.