24. člen
Enako obravnavanje
1. Rezidenti države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani obdavčenju oziroma obveznostim v zvezi z obdavčenjem, ki bi bile drugačne ali večje od obdavčenja ali obveznosti v zvezi z njim, kakršne imajo ali bi jih lahko imeli rezidenti te druge države ob enakih pogojih.
2. Stalna poslovna enota, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti neugodneje obdavčena v tej drugi državi, kot je obdavčeno podjetje te druge države, ki opravlja enako dejavnost. Ta določba ne pomeni, da mora država pogodbenica rezidentom druge države pogodbenice odobriti tiste davčne osebne oprostitve, olajšave in odbitke zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih odobrava svojim rezidentom.
3. Obresti, avtorska plačila in druga izplačila, ki jih podjetje države pogodbenice plača rezidentu druge države pogodbenice, se pri ugotavljanju obdavčljivih dohodkov takega podjetja odbijejo pod enakimi pogoji, kot če bi bili izplačani rezidentu prve omenjene države, razen v primerih iz 9. člena, četrtega odstavka 11. člena ali sedmega odstavka 12. člena. Enako se tudi dolgovi podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice pri ugotavljanju obdavčljivega premoženja tega podjetja odbijejo, kot če bi bili ugotovljeni za rezidenta prve omenjene države.
4. Podjetja države pogodbenice, katerih premoženje ima v celoti ali deloma v posesti oziroma pod kontrolo neposredno eden ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi omenjeni državi pogodbenici niso zavezana obdavčevanju oziroma obveznostim v zvezi z njim, ki bi bile drugačne ali večje od obdavčevanja in obveznosti v zvezi z njim, kakršne imajo ali bi jih lahko imela druga podobna podjetja prve omenjene države.
5. Določbe tega člena ne pomenijo, da mora država pogodbenica državljanom druge države pogodbenice, ki niso državljani prve omenjene države, odobriti kakršnokoli izjemno davčno oprostitev, ki jo odobrava državljanom in osebam, katerih starši so državljani prve omenjene države.