TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi in kazenski sankciji glede kaznivega dejanja pod točko 2. spremeni tako, da se obtoženega A. A. spozna za krivega

da je vzel tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, vrednost ukradene stvari pa je bila majhna in si je hotel prilastiti stvar take vrednosti,

pri tem pa je ravnal v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je bila zaradi akutne intoksikacije s psihoaktivnimi snovmi njegova sposobnost razumevanja pravega pomena svojih dejanj in sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja bistveno zmanjšana,

dejanje pa je storil tako, da je dne 28. 5. 2019 okoli 17.00 ure v trgovini X. na naslovu ... brez plačila vzel prehransko dopolnilo Ekolife Natura, barvo za lase Syoss Oleo in Durex Play vibrator, v skupni vrednosti 59,27 EUR, za kolikor je oškodoval družbo X. d. o. o.,

s čimer je storil kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1,

za katero se mu po drugem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 določi

kazen 3 (tri) mesece zapora.

II. Zatem se izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtoženemu A. A. po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena KZ-1, upoštevaje kot določene:

- nespremenjeno kazen 3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora za kaznivo dejanje pod točko 1. izreka,

- kazen 3 (tri) mesece zapora za kaznivo dejanje pod točko 2. izreka,

- kazen 1 (eno) leto zapora iz preklicne pogojne obsodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 44865/2016-45,

izreče

enotna kazen

4 (štiri) leta in 8 (osem) mesecev zapora.

III. Sicer se v preostalem pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Ko storilec silo ali grožnjo uporabi zoper osebo, ki ga ovira pri pobegu, to samo zase še ne zadostuje za sklep o obstoju posebnega storilčevega namena, ki ga zahteva prvi odstavek 207. člena KZ-1, kajti v takih primerih storilec silo ali grožnjo praviloma uporabi zato, da bi pobegnil in ne nujno tudi z namenom varovanja stvari. Storilec mora namreč silo in/ali grožnjo zoper osebo, ki poskuša storilcu stvar odvzeti ali na kakšen drug način preprečiti, da bi storilec stvar obdržal, uporabiti z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, pri čemer ni treba, da mu to tudi uspe.

Za grožnjo ne zadostuje katerakoli grožnja s silo, temveč samo grožnja z napadom na življenje ali telo človeka, pri čemer mora biti zagroženi napad neposreden.

Sila mora biti usmerjena zoper fizično osebo in ne zgolj zoper stvar. Ni treba, da bi bila sila posebej intenzivna, vendar pa neznatne sile ni mogoče šteti za uporabo sile v smislu zakonskega znaka uporabiti proti drugemu silo.

Sodišče določi za vsako od obravnavanih kaznivih dejanj kazen zapora, nato pa skladno z asperacijskim pravilom izreče enotno kazen. Navedba seštevka določenih kazni za obravnavani kaznivi dejanji pred izrekom enotne kazni je nepotrebna in ni v skladu s prvim odstavkom 53. člena KZ-1.