12. člen
LICENČNINE IN AVTORSKI HONORARJI
1.
Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo ali pripišejo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2.
Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici, pa se lahko obdavčijo tudi v tej državi v skladu z zakonodajo te države, vendar če je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev.
3.
Izraz "licenčnine in avtorski honorarji", kakor je uporabljen v tem členu, pomeni plačila ali pripise, ne glede na to, ali so periodični ali ne in kako so opisani ali izračunani, kolikor so opravljeni kot povračilo za:
4.
Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo ali pripišejo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
5.
Šteje se, da licenčnine in avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države za davčne namene. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je oseba rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev, ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
6.
Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek plačanih ali pripisanih licenčnin in avtorskih honorarjev glede na to, za kaj so plačani ali pripisani, presega znesek, za katerega bi bilo mogoče pričakovati, da bi se o njem sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil ali pripisov še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.