24. člen
POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVARJANJA
1.
Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene države pogodbenice ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na pravna sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njena zadeva nanaša na prvi odstavek 23. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
2.
Če pristojni organ meni, da je pritožba upravičena, in če sam ne more najti zadovoljive rešitve, si prizadeva rešiti zadevo s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi se izognili obdavčenju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic.
3.
Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom rešiti kakršne koli težave ali odpraviti dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Poleg tega se lahko posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva.
4.
Da bi pristojna organa držav pogodbenic dosegla dogovor v skladu s prejšnjimi odstavki, se lahko dogovarjata neposredno.
5.
Kadar:
(a)
je oseba po prvem odstavku predložila zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, ker so imela dejanja ene države pogodbenice ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, in
(b)
se pristojna organa ne moreta dogovoriti o rešitvi zadeve v skladu z drugim odstavkom v treh letih od dne, ko so bile obema pristojnima organoma zagotovljene vse informacije, ki sta jih zahtevala za obravnavo zadeve,
se katera koli nerešena vprašanja, ki izhajajo iz zadeve, predložijo v arbitražo, če oseba tako pisno zahteva. Vendar se ta nerešena vprašanja ne predložijo v arbitražo, če je o njih že odločilo sodišče ali upravno sodišče katere koli od obeh držav. Razen če se pristojna organa v treh mesecih po tem, ko sta bila obveščena o odločitvi, ne dogovorita o drugačni rešitvi ali če oseba, na katero se zadeva neposredno nanaša, ne sprejme skupnega dogovora, s katerim se izvede arbitražna odločitev, je ta odločitev zavezujoča za obe državi pogodbenici in se izvede ne glede na roke v domači zakonodaji teh držav. Pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način uporabe tega odstavka.
6.
Za namene tretjega odstavka XXII. člena (Posvetovanja) Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami se državi pogodbenici strinjata, da se ne glede na navedeni odstavek vsak spor med njima glede tega, ali ukrep spada na področje uporabe te konvencije, lahko predloži Svetu za trgovino s storitvami, kot določa navedeni odstavek, samo s soglasjem obeh držav pogodbenic. Vsak dvom glede razlage tega odstavka se rešuje v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ali če ni dogovora po tem postopku, po katerem koli drugem postopku, o katerem se dogovorita državi pogodbenici.