51. člen
(gospodarski pogoji)
(1)
Šteje se, da so gospodarski pogoji iz 3. točke drugega odstavka 92. člena carinskega zakona izpolnjeni, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1.
če vložnik zahtevka zahteva odobritev začasnega uvoza blaga na oplemenitenje v skladu s 3. točko 89. člena carinskega zakona, oplemenitenje pa se izvaja na podlagi pogodbe med domačo in tujo osebo, če plačilo za opravljeno oplemenitenje ne zajema drugega kot plačilo stroškov predelave;
2.
če gre za opravljanje proizvodnih operacij v zvezi z blagom, ki nima komercialnega namena;
3.
če gre za izboljšanje blaga, vključno z reguliranjem, nastavljanjem in usposabljanjem blaga;
4.
če gre za običajne postopke in ravnanja, namenjena ohranjanju blaga, izboljševanju izgleda ali tržne vrednosti blaga ter pripravi blaga za distribucijo ali nadaljnjo prodajo;
5.
če gre za proizvodne operacije, v katerih vrednost vsake posamezne vrste uvoženega blaga (definiranega na podlagi osemmestne tarifne številke carinske nomenklature) za enega vložnika zahtevka v koledarskem letu ne presega tolarske protivrednosti 50.000 ECU, ne glede na število izvajalcev proizvodnih operacij;
6.
če se v postopku uvoza zaradi izvoza uvaža blago, ki ni primerljivo z blagom, kakršno se sicer proizvaja na carinskem območju;
“Primerljivo blago” v skladu s to točko pomeni, da je blago razvrščeno v isto osemmestno tarifno številko carinske nomenklature ter da je enake komercialne kvalitete, istih tehničnih karakteristik kot uvoženi proizvodi;
7. če se primerljivo blago iz prejšnje točke ne proizvaja na carinskem območju v zadostni količini;
8.
če domači proizvajalci primerljivega blaga iz 6. točke tega člena ne morejo le-tega zagotoviti vložniku zahtevka v ustreznem času.
V skladu s to točko se šteje, da blago ni zagotovljeno v ustreznem času, če tega blaga domači proizvajalci ne morejo zagotoviti v času, ki je potreben za načrtovani posel, čeprav je bilo ustrezno povpraševanje s strani vložnika zahtevka dano pravočasno;
9.
če se primerljivo blago iz 6. točke tega člena sicer proizvaja na carinskem območju Slovenije, vendar se v proizvodnem postopku, za katerega se zahteva uvoz blaga ne more uporabiti zaradi naslednjih razlogov:
(a) njihova cena je takšna, da bi bil načrtovani posel, v smislu tretjega odstavka tega člena neekonomičen,
(b) blago ni takšne kvalitete ali nima določenih lastnosti, ki so potrebne za proizvodnjo zahtevanih pridobljenih proizvodov,
(c) blago ne ustreza izrecno postavljenim zahtevam tujega kupca pridobljenega blaga,
(d) pridobljeni proizvodi morajo biti proizvedeni iz uvoženega blaga zato, da bi ustrezali določilom, ki zadevajo varstvo industrijske lastnine;
10.
če vložnik zahtevka v zvezi z določeno vrsto blaga, za katero zahteva odobritev uvoza zaradi izvoza za določeno obdobje, carinskim organom dokaže, da:
(a) bo v tem obdobju 80% vsega blaga, ki ga uporabi ali blaga ki je potrebno v proizvodnji pridobljenih proizvodov, dobil od domačih proizvajalcev kot primerljivo blago v smislu 6. točke tega odstavka,
(b) z uvoženim blagom odpravlja dejanski problem nezadostne preskrbe s tem blagom na domačem trgu, če je delež domačega primerljivega blaga za pokrivanje njegovih potreb nižji od deleža iz alinee (a) te točke,
(c) da je sprejel potrebne ukrepe, da bi zagotovil primerljivo blago domačih proizvajalcev, vendar mu le-ti niso posredovali ponudbe kot odgovor na njegovo ustrezno povpraševanje.
(2)
Pri ugotavljanju gospodarskih pogojev naslednja dejstva ne zadostujejo sama po sebi kot osnova za dovolitev postopka uvoza zaradi izvoza:
1.
dejstvo, da je domači proizvajalec primerljivega blaga, ki ga je mogoče uporabiti za proizvodnjo pridobljenih proizvodov konkurent vložniku zahtevka;
2.
dejstvo, da primerljivo blago ali pridobljenim proizvodom enake proizvode na carinskem območju proizvaja samo en proizvajalec.
(3)
V skladu z alineo (a) 9. točke prvega odstavka tega člena se pri ugotavljanju, ali je cena primerljivega blaga, proizvedenega na carinskem območju takšna, da bi bil načrtovani posel neekonomičen, upošteva vpliv, ki bi ga imela uporaba primerljivega domačega blaga na višino lastnih stroškov pridobljenih proizvodov in iz tega izhajajoč vpliv na ponudbo teh proizvodov na tujem trgu. Pri tem se upošteva:
1.
primerjava med ceno, ki jo je treba plačati za blago, uvoženo na predelavo, brez plačila dajatev in ceno domačega primerljivega blaga, od katere se odštejejo vse notranje dajatve, ki se ali bi se morale povrniti ob izvozu, vključno z vsemi povračili, izplačanimi v okviru ukrepov kmetijske politike;
2.
pogoje prodaje, predvsem plačilni pogoji in predlagani dobavni pogoji za domače primerljivo blago ter
3.
cena, ki jo dosežejo pridobljeni proizvodi na tujem trgu, ugotovljena na podlagi trgovske korespondence in druge dokumentacije.