13. člen
(planum nasipa in planum temeljnih tal)
(1)
Planum nasipa je utrjena površina zaključne plasti nasipa, planum temeljnih tal pa je utrjena površina naravnega terena po odstranitvi plodne zemljine ali izvedenem izkopu vkopa.
(2)
Planum nasipa ali temeljnih tal mora ustrezati tem pogojem:
|
– ravnost sloja iz zemljin za temeljna tla
|
30 mm/4 m,
|
|
– ravnost sloja iz zemljin za planum nasipa
|
20 mm/4 m,
|
|
– ravnost sloja iz kamnitih materialov za temeljna tla
|
50 mm/4 m,
|
|
– ravnost sloja iz kamnitih materialov za planum nasipa
|
30 mm/4 m,
|
|
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj manj kot 0,5 m pod planumom proge
|
98 %,
|
|
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj med 0,5 do 2 m pod planumom proge
|
95 %,
|
|
– zgoščenost po Proctorju, če je sloj več kot 2 m pod planumom proge
|
92 %,
|
|
– prečni nagib planuma
|
≥ 5 %,
|
|
– odstopanje od projektiranega nagiba
|
± 1 %,
|
|
– največje dovoljeno odstopanje kote planuma temeljnih tal od projektirane kote:
|
|
|
– pri naravnih zemljinah ali izboljšanih temeljnih tleh
– pri kamninah
|
± 2,5 cm,
± 4,0 cm.
|
(3)
Nosilnost planuma nasipa pri debelini nevezane nosilne plasti 30 cm mora imeti te lastnosti:
|
– za gradnje in nadgradnje na glavnih progah
|
E(v2) > 80 MN/m2,
|
|
– za gradnje in nadgradnje na regionalnih progah
|
E(v2) > 60 MN/m2,
|
|
– za industrijske tire
|
E(v2) > 60 MN/m2.
|
(4)
Če se nasip ne izvede, mora planum temeljnih tal ustrezati lastnostim iz tega člena.
(5)
Kadar so v planumu nasipa ali temeljnih tal drobnozrnate vezljive zemljine, ki bi pod prometno obremenitvijo lahko prodirale v plast nevezane nosilne plasti, se planum nasipa zaščiti z vgradnjo filtrskega sloja. Ta je lahko iz filtrskega peska ali umetnih filtrnih materialov, na primer geotekstilij.
(6)
Pri gradnji nove proge mora biti sestava plasti med planumom nasipa in planumom temeljnih tal homogena. Pri nadgradnji ali obnovi nasipa, pri katerem sta sestava plasti pod planumom in stopnja utrjenosti zemljin heterogeni, zaradi česar ne bi bilo mogoče kakovostno izvesti del v planumu proge, je treba razmere v planumu izboljšati z ukrepi, s katerimi se doseže enakomernejša porazdelitev obtežbe in prepreči nevarnost lokalnih poškodb.
(7)
Kadar nosilnost planuma temeljnih tal ne ustreza predpisani nosilnosti, je treba v njih izvesti ustrezne ukrepe za izboljšanje nosilnosti ali pa temeljna tla zamenjati.
(8)
Nosilnost planuma temeljnih tal pod nasipom mora imeti te vrednosti:
|
– 0,5 do 1,0 m pod planumom nasipa
|
E(v2) > 45–60 MN/m2,
|
|
– 1,0 do 2,0 m pod planumom nasipa
|
E(v2) > 20–60 MN/m2.
|
(9)
Nosilnost planuma temeljnih tal določi projektant glede na predvidene obremenitve in kakovost raščenega materiala ali glede na vrsto izboljšave zemljin in mora ustrezati zahtevam iz tega pravilnika.
(10)
Če se pri nadgradnji ali obnovi proge pod planumom nasipa naleti na slabo nosilne zemljine, je treba plast do globine zmrzovanja zamenjati z zmrzlinsko odpornim materialom, plast pod njo pa sanirati.
(11)
Planum nasipa in planum temeljnih tal pa tudi vsi sloji med njima morajo imeti potreben prečni nagib, da se voda ne zadržuje na planumu posameznega sloja.
(12)
Na planumu temeljnih tal se morajo zagotoviti ustrezna nosilnost ter upoštevati možnosti deformacij in časovni razvoj posedkov.
(13)
Če na temeljna tla vplivajo podzemne vode, se uredi ustrezen sistem odvodnjavanja.