20. člen
Pošiljanje in primerjava profilov DNK in drugega identifikacijskega materiala
(1)
Med tekočimi preiskavami ali kazenskimi postopki in glede pogrešanih oseb ter neidentificiranih trupel si pristojne službe pogodbenic medsebojno pomagajo z izmenjavo in iskanjem profilov DNK in drugega identifikacijskega materiala v svojih podatkovnih zbirkah skladno z notranjo zakonodajo. Izsledki v zvezi s tem se čim prej sporočijo pristojnim službam pogodbenice prosilke. Za ta namen se uporabi Interpolov obrazec o DNK v različici, ki je veljavna v času zaprosila. Če je za večjo biometrično natančnost potrebno označevanje biološkega materiala, za to poskrbi zaprošena pogodbenica, če je to mogoče in primerno. Morebitni s tem povezani stroški se povrnejo zaprošeni pogodbenici.
(2)
Če pri iskanju v zbirki podatkov DNK iz prvega odstavka ni zadetkov, zaprošena pogodbenica profil DNK, pridobljen skladno s prvim odstavkom, shrani v svojo podatkovno zbirko zaradi iskanja po zbirki podatkov DNK, kakor je predpisano z njeno notranjo zakonodajo, če za to zaprosi pogodbenica prosilka.
(3)
Če profil DNK osebe, ki prebiva v zaprošeni pogodbenici, ni na voljo, ta pogodbenica ponudi pravno pomoč s pridobitvijo in analizo molekularno genetskega materiala te osebe in s pošiljanjem tako pridobljenih profilov DNK, če:
a)
pogodbenica prosilka navede njihov namen;
b)
pogodbenica prosilka pristojni službi predloži zaprosilo ali nalog za analizo skladno s svojo zakonodajo, v kateri je navedeno, da bi obstajali utemeljeni razlogi za odvzem in analizo molekularno genetskega materiala, če bi bila oseba na območju pogodbenice prosilke;
c)
so po zakonodaji zaprošene pogodbenice izpolnjeni pogoji za pridobitev in analizo molekularno genetskega materiala;
d)
se zaprošeni pogodbenici povrnejo vsi s tem povezani stroški.
(4)
Zaprosila lahko pošiljajo in obravnavajo tudi pristojni policijski organi obeh pogodbenic.