109. člen
(določevanje naprave za omejevanje toka)
(1)
Osnovna naprava za omejevanje toka je varovalka ustrezne vrednosti naznačenega toka. Naznačeni tok se določi na podlagi potrebne priključne moči pri tgφ=0.
(2)
V primeru priključitve končnega odjemalca s priključno močjo do vključno 43 kW (3×63 A) je naznačeni tok naprave za omejevanje toka določen s priključno močjo po izdanem SZP.
(3)
V ostalih primerih se naznačeni tok naprave za omejevanje toka določi na način, da je omogočen nemoten odjem zahtevane priključne moči po izdanem SZP.
(4)
Na vseh novih merilnih mestih in na vseh obstoječih merilnih mestih končnih odjemalcev s priključno močjo do vključno 43 kW, kjer bo oziroma je že vgrajen števec s stikalno napravo za omejevanje toka, se za omejevanje toka obvezno uporablja stikalna naprava za omejevanje toka. Enofazna ali trifazna stikalna naprava za omejevanje toka je lahko integrirana v samem števcu ali dodana kot modularna izvedba, pri čemer nevtralnega oziroma zaščitnega vodnika ni dovoljeno prekinjati. Pred stikalno napravo za omejevanje toka mora biti v tem primeru nameščena naprava za omejevanje toka, ki ima funkcijo selektivne zaščite pri okvarah v električni inštalaciji končnega odjemalca in je ločilno mesto v primerih izvajanja meritev in preizkusov v NN omrežju za potrebe vzdrževanja in odprave okvar. Naznačeni tok te naprave za omejevanje toka mora biti izbran v področju med vrednostjo, ki ustreza odobreni priključni moči odjema, in vrednostjo, ki še zagotavlja kratkostično zaščito naprav nameščenih za to napravo za omejevanje toka. Takšno funkcijo ima naprava za omejevanje toka tudi v primeru iz tretjega odstavka tega člena.