Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
»pravilnik UN/ECE« je tehnični predpis, ki je izdan kot priloga k Sporazumu o sprejemanju enotnih tehničnih pravilnikov za cestna vozila, opremo in dele, ki jih je mogoče vgraditi in/ali uporabiti v/na cestnih vozilih, ter o pogojih vzajemnega priznavanja homologacij, podeljenih na podlagi teh pravilnikov, sklenjenem v Ženevi 5. oktobra 1995 (Uradni list RS, št. 104/10), in vsebuje tehnične zahteve in pogoje za preskušanje posameznih delov in opreme vozil;
2.
»kategorija vozila« je kategorija vozila, kot je določena v pravilnikih, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil;
3.
»delovni žaromet« je žaromet za osvetljevanje okolice pri opravljanju določenih dejavnosti;
4.
»masa vozila« je masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in blaga, z voznikom (75 kg; voznik se ne upošteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekočin, razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;
5.
»skupna masa vozila« je masa vozila skupaj s tovorom;
6.
»skupina vozil« je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega vozila in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeleženi kot celota;
7.
»omejilnik hitrosti« je samostojna naprava, prigrajena na motor vozila, katere naloga je omejevanje največje hitrosti vozila, kot tudi sistem, integriran v konstrukcijo vozila, ki ima enako funkcijo;
8.
»širina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama, vzporednima z vzdolžno osjo vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila na vsaki strani (glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);
9.
»dolžina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama, pravokotnima na vzdolžno os vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila spredaj in zadaj (glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);
10.
»višina vozila« je razdalja med tlemi in najvišjo točko vozila (glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);
11.
»največja konstrukcijsko določena hitrost« je največja hitrost, za katero je proizvajalec projektiral vozilo, pri kateri je lahko varno udeleženo v prometu;
12.
»osna obremenitev« je del skupne teže vozila in je sila, s katero os vozila obremenjuje podlago;
a.
»največja tehnično dovoljena osna obremenitev« je osna obremenitev, ki jo določi proizvajalec izključno glede na konstrukcijsko – tehnične lastnosti osi;
b.
»največja dovoljena osna obremenitev« je osna obremenitev, kot jo določa Priloga II tega pravilnika;
13.
»alternativna goriva« so goriva ali viri energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prevoza z energijo in lahko potencialno prispevajo k dekarbonizaciji prevoznega sektorja ter izboljšujejo njegove okoljske parametre. Alternativna goriva so:
-
električna energija, ki se uporablja v vseh vrstah električnih vozil,
-
zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti (stisnjeni zemeljski plin – SZP) in
-
tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP),
-
utekočinjeni naftni plin (UNP),
-
mehanska energija iz shrambe ali iz vira v vozilu, vključno z odpadno toploto;
14.
»vozilo na alternativna goriva« je motorno vozilo s celotnim ali delnim pogonom na alternativno gorivo iz prejšnje točke;
15.
»intermodalni prevoz« je:
-
kombinirani prevoz, kot je določen v Uredbi o kombiniranem prevozu (Uradni list RS, št. 4/01 in 49/13), v okviru katerega se prevažajo eden ali več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče do največje skupne dolžine 13,7 m (45 čevljev), pri katerem se lahko najbližji ustrezni prometni terminal za zagotavljanje storitve nahaja v drugi državi članici EU, kot je bila pošiljka natovorjena ali raztovorjena, ali
-
prevoz enega ali več zabojnikov ali zamenljivega tovorišča do največje skupne dolžine 13,7 m (45 čevljev) po vodnih poteh, pod pogojem, da dolžina začetnega ali končnega prevoza po cesti ne presega 150 km. Razdalja 150 km se lahko preseže, da bi prevoznik lahko prispel do najbližjega ustreznega prometnega terminala za predvideno storitev v primeru vozil, ki so skladna s točko 2.2.2 (a), (b), (c) ali (d) Priloge II – Del A, pri katerem se lahko najbližji ustrezni prometni terminal za zagotavljanje storitve nahaja v drugi državi članici EU, kot je bila pošiljka natovorjena ali raztovorjena.