Določila 3. točke 27. člena KP KŽIS določajo, da je pri določanju dolžine letnega dopusta zaposlenih treba upoštevati delovne pogoje, prispevek delavca k delu, zahtevnost dela, delovno dobo ter zdravstveno stanje in socialne razmere, v katerih delavec živi. Pojavlja se vprašanje, na kakšen način se določa letni dopust delavca na teh osnovah.
Kriterije in obseg letnega dopusta iznad obsega, ki ga delavcem jamči zakon, je po obstoječih pravnih standardih treba urediti z avtonomnimi pravnimi viri. V poštev pride katerakoli kolektivna pogodba kot tudi dogovor, sklenjen med svetom delavcev in delodajalcem, če niso urejeni s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami. Če noben izmed omenjenih dvostranskih pravnih aktov ni sprejet, je to tematiko dolžan urediti delodajalec s splošnim aktom. Če omenjena tematika ni urejena z normami avtonomnega pravnega vira, je treba obseg letnega dopusta delavca dogovoriti v pogodbi o zaposlitvi.