Glede na zahtevano strokovno izobrazbo v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest so delovna mesta razvrščena v devet tarifnih razredov s tipičnimi delovnimi mesti in sicer:
Tarifni razred in opis zahtevnosti delovnih mest
I. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo enostavna dela, sestavljena iz manjšega števila enoličnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihovih tehnoloških značilnosti opravljati po enostavnem postopku, z enostavnimi delovnimi sredstvi.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj dve tarifni stopnji.
Za to raven zahtevnosti ni potrebno priučevanje in zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo manj zahtevna dela, na splošnem in tehničnem področju, sestavljena iz manjšega števila različnih in kratkotrajnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi in mehaniziranimi delovnimi sredstvi.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj dve tarifni stopnji.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja osnovnošolsko znanje s krajšimi eno- ali večmesečnimi tečaji.
III. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela, na splošnem in tehničnem področju, ki se izvajajo z mehaniziranimi in enostavnimi delovnimi sredstvi. Za dela v tej skupini je značilna zahteva po višji stopnji razumevanja delovnega procesa, ker obstaja možnost nepredvidljivih delovnih situacij, v katerih mora delavec sam reševati manjše probleme.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj dve tarifni stopnji.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja do 2 leti.
IV. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zahtevna, raznovrstnejša dela, na splošnem in tehničnem področju, ki zahtevajo razumevanje obvestil iz pisanih, ustnih in grafičnih oblik ter v večji meri samostojno reševanje manjših problemov.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj tri tarifne stopnje.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja najmanj 2 leti in pol.
V. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo bolj zahtevna dela, zelo raznovrstna operativna dela v okviru določene tehnologije, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj štiri tarifne stopnje.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, ki se pridobi z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja 3 leta in mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom ali znanje, ki se pridobi z javno priznanim strokovnim izobraževanjem, ki traja 4 ali 5 let.
VI. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja in analiziranja delovnih procesov ter vodenja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj pet tarifnih stopenj.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje po končanem višjem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju ali po končanem višjem (neuniverzitetnem) strokovnem izobraževanju.
VII. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja in razvoja posameznih delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja in svetovanja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj šest tarifnih stopenj.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje po končanem visokem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju.
VIII. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo najbolj zahtevna dela analiziranja in upravljanja velikih sistemov, znanstveno-raziskovalnega dela, vodenja in svetovanja.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, doseženo z magisterijem, specializacijo ali državnim izpitom po končanem visokem univerzitetnem strokovnem izobraževanju.
IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna delovna mesta.
I. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo enostavna dela, sestavljena iz manjšega števila enoličnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihovih tehnoloških značilnosti opravljati po enostavnem postopku, z enostavnimi delovnimi sredstvi.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj dve tarifni stopnji.
Za to raven zahtevnosti ni potrebno priučevanje in zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo manj zahtevna dela, na splošnem in tehničnem področju, sestavljena iz manjšega števila različnih in kratkotrajnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi in mehaniziranimi delovnimi sredstvi.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj dve tarifni stopnji.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja osnovnošolsko znanje s krajšimi eno- ali večmesečnimi tečaji.
III. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela, na splošnem in tehničnem področju, ki se izvajajo z mehaniziranimi in enostavnimi delovnimi sredstvi. Za dela v tej skupini je značilna zahteva po višji stopnji razumevanja delovnega procesa, ker obstaja možnost nepredvidljivih delovnih situacij, v katerih mora delavec sam reševati manjše probleme.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj dve tarifni stopnji.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja do 2 leti.
IV. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zahtevna, raznovrstnejša dela, na splošnem in tehničnem področju, ki zahtevajo razumevanje obvestil iz pisanih, ustnih in grafičnih oblik ter v večji meri samostojno reševanje manjših problemov.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj tri tarifne stopnje.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, pridobljeno z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja najmanj 2 leti in pol.
V. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo bolj zahtevna dela, zelo raznovrstna operativna dela v okviru določene tehnologije, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj štiri tarifne stopnje.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, ki se pridobi z javno priznanim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem, ki traja 3 leta in mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom ali znanje, ki se pridobi z javno priznanim strokovnim izobraževanjem, ki traja 4 ali 5 let.
VI. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja in analiziranja delovnih procesov ter vodenja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj pet tarifnih stopenj.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje po končanem višjem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju ali po končanem višjem (neuniverzitetnem) strokovnem izobraževanju.
VII. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja in razvoja posameznih delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja in svetovanja, na posameznih področjih bančnega poslovanja.
Ta delovna mesta se po zahtevnosti uvrščajo v najmanj šest tarifnih stopenj.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje po končanem visokem (univerzitetnem) strokovnem izobraževanju.
VIII. Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo najbolj zahtevna dela analiziranja in upravljanja velikih sistemov, znanstveno-raziskovalnega dela, vodenja in svetovanja.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, doseženo z magisterijem, specializacijo ali državnim izpitom po končanem visokem univerzitetnem strokovnem izobraževanju.
IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna delovna mesta.
Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja znanje, doseženo z doktoratom znanosti.