Za hujše kršitve delovnih obveznosti pri delodajalcu se šteje poleg hujših kršitev, določenih v zakonu:
1.
če delavec, ki je pooblaščen, da daje določene podatke ali listine, teh noče dajati pristojnim službam pri delodajalcu, pristojnim organom delodajalca ali organom delavcev ali drugim organizacijam ali če daje neresnične podatke oziroma neresnična poročila;
2.
če strokovni delavec predlaga pristojnemu organu sprejetje nezakonitega sklepa in pri tem ve oziroma bi moral vedeti to, da je predlog nezakonit;
3.
dajanje nepravilnih podatkov, s katerimi spravi odgovorni delavec ali organ delavca v zmoto glede uveljavljanja njegovih pravic;
4.
če delavec krši zakon, kolektivne pogodbe ali splošni akt, daje nepravilne podatke, onemogoča vpogled v listine ali ovira delavce z namenom, da bi s tem kršil pravico drugega delavca ali interese oziroma pravice vseh delavcev delodajalca;
5.
dajanje nepravilnih podatkov, s čimer spravi delavec v zmoto ali organ ali pooblaščenega delavca, ki odloča o njegovi pravici, obveznosti ali odgovornosti;
6.
onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje delodajalca, če je delavcu to potrebno, da bi uveljavil svojo pravico;
7.
oviranje delavca pri uresničevanju pravice do varstva pravic pri delodajalcu pred sodiščem ali pri drugem organu;
8.
sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami -zakona in splošnimi ali posamičnimi akti;
9.
sprejemanje ali dajanje podkupnine oziroma ne opravičeno pridobivanje premoženjske koristi zase ali drugega v zvezi z delom pri delodajalcu;
10.
omejevanje pravic delavca ali postavljanje delavca v neugoden položaj, ker je izražal lastno mnenje;
11.
netočno oziroma lažno prikazovanje časa, prebitega na službenem potovanju z namenom pridobitve pravice do neupravičene višine dnevnice,
12.
opravljanje privatnega dela v delovnem času,
13.
ponarejanje zapisnikov, sklepov, odločitev in drugih aktov;
14.
odklonitev del in nalog ali razporeditve, razen, kadar tako ravnanje delavca opravičujeta zakon ali drugi akt;
15.
neupravičena odklonitev strokovnega izpopolnjevanja, če to zahteva delovni proces;
16.
povzročitev večje materialne škode delodajalcu, če je bila škoda povzročena na delu ali v zvezi z delom;
17.
opustitev prijave poškodbe oziroma okvare delovnega sredstva odgovornemu delavcu oziroma službi, če je zaradi te opustitve nastala škoda;
18.
uporaba delovnih sredstev delodajalca ali materiala večje vrednosti v osebno korist ali v korist tretjih oseb;
19.
razpolaganje s sredstvi, ki so zaupana v upravljanje delavcem delodajalca brez ustreznega sklepa oziroma v nasprotju s sklepom, pristojnega organa;
20.
neopravičeno izostajanje z dela več kot en delovni dan v obdobju 3 (treh) mesecev;
21.
prihod na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom drugih narkotičnih sredstev, uživanje alkoholnih pijač ali drugih narkotičnih sredstev med delovnim časom in prinašanje alkoholnih pijač oziroma drugih narkotičnih sredstev na delo;
22.
če odgovorni delavec ne odstrani z dela vinjenega delavca ali delavca, ki je pod vplivom narkotičnih sredstev;
23.
če delavec odklanja zdravniški pregled, na katerega je poslan;
24.
zloraba pravice iz zdravstvenega varstva oziroma odsotnosti z dela zaradi bolezni in izrabljanje te odsotnosti v druge namene;
25.
zloraba pravice do izobraževanja;
26.
če delavec, ki jev bolniškem staležu, ne upošteva navodil zdravnika ali zavlačuje zdravljenje;
27.
koriščenje odobrenih plačanih odsotnosti oziroma neplačanih odsotnosti z dela v druge namene od tistih, za katere so bile odobrene;
28.
ustvarjanje motenj v medsebojnih odnosih in nezadovoljstva med delavci;
29.
ravnanje v nasprotju s konkurenčno klavzulo za tiste delavce, ki jo imajo opredeljeno v svoji pogodbi o zaposlitvi;
30.
opravljanje dela izven banke oziroma hranilnice, ki bi lahko neposredno ali posredno negativno vplivalo na ugled delodajalca;
31.
če odgovorni vodja ne sporoči pooblaščenemu predlagatelju disciplinskega postopka, da je delavec huje kršil delovno obveznost oziroma , če pooblaščeni predlagatelj disciplinskega postopka ne uvede, čeprav je vedel, da je bila huje kršena delovna obveznost;
32.
če obstaja utemeljen sum, da je delavec v zvezi s svojim delom pri delodajalcu ali na delovnem mestu storil ali opustil dejanje, ki ima elemente kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška;
33.
če trikrat ponovi lažjo kršitev delovnih obveznosti v obdobju šest mesecev;
34.
kršitev določb, v zvezi z varovanjem bančne tajnosti opredeljene v Bančnem kodeksu pod točkama 5.0.1. in 5.0.2.
35.
kršitev pravice do varstva osebnih podatkov,
36.
neprimerno obnašanje do strank, ki močno škoduje ugledu banke;
37.
če stori kršitev, ki je kot hujša kršitev opredeljena v splošnih ali posamičnih aktih banke.
Za večjo škodo ali večjo vrednost se po tem členu šteje škoda ali vrednost, ki znaša več kot eno povprečno mesečno plačo pri delodajalcu.