29. člen
(politika uporabe zunanjih izvajalcev)
(1)
Banka mora z namenom upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev, imeti in uresničevati politiko uporabe zunanjih izvajalcev. Ta politika vključuje:
1.
opredelitev, kaj banka šteje za zunanjega izvajalca;
2.
pristop banke k uporabi zunanjih izvajalcev ter zagotavljanju ustrezne kakovosti njihovih storitev;
3.
osnovna načela oziroma usmeritve glede upravljanja tveganj iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev;
4.
pristop k zagotavljanju neprekinjenega poslovanja v zvezi z dejavnostmi, predanimi v izvajanje zunanjim izvajalcem;
5.
nabor ukrepov za primer nepričakovane prekinitve pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci.
(2)
Banka mora zagotoviti, da uporaba zunanjih izvajalcev ne oslabi:
1.
izvajanja njenih poslovnih dejavnosti;
2.
obvladovanja tveganj iz prvega odstavka 23. člena tega sklepa in
3.
mehanizmov notranjih kontrol iz prvega odstavka 31. člena tega sklepa.
(3)
Banka mora imeti dokumentiran načrt uporabe zunanjih izvajalcev, vključno s podrobno opredelitvijo:
1.
načina upravljanja tveganj iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev;
2.
poročil o tveganjih iz naslova uporabe zunanjih izvajalcev;
3.
odgovornosti za spremljanja skladnosti delovanja zunanjih izvajalcev s predpisi, standardi in notranjimi akti banke.
(4)
Banka mora zagotoviti, da so pogodbene pravice ter obveznosti banke in zunanjih izvajalcev natančno opredeljene in razumljive. Pogodbene pravice banke morajo vključevati možnost predčasne prekinitve pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci na zahtevo banke. Pogodbene obveznosti zunanjih izvajalcev morajo vključevati:
1.
zaščito podatkov banke;
2.
skladnost delovanja zunanjih izvajalcev s predpisi in standardi;
3.
popoln dostop pooblaščenih oseb ali funkcij banke do vseh prostorov in podatkov zunanjih izvajalcev, ki so v zvezi z opravljanjem zadevnih dejavnosti ter pravico do pregleda teh prostorov in podatkov.
(5)
Zunanji izvajalec mora na temelju pogodbe o ravni kakovosti storitev zagotoviti dogovorjeno raven kakovosti storitev. Pogodba o ravni kakovosti storitev mora vsebovati kvantitativna in/ali kvalitativna merila, na podlagi katerih lahko banka in zunanji izvajalec ocenita ustreznost kakovosti storitev. Če raven kakovosti storitev ni v skladu s pogodbo o ravni kakovosti storitev, mora banka sprejeti ustrezne ukrepe.