Klorofila C.I. 75.810, E 140 ((C55H72MgN4O5, relativna molekulska masa 893,50) in (C55H70MgN4O6, relativna molekulska masa 907,49)), po skupinski pripadnosti forbin (dihidroforbin), se dobita z ekstrakcijo klorofila iz lucerne in drugih rastlin, kemijski imeni: 3-(4-etil-10-metoksikarbonil - 1,3,8-tetrametil- 9-okso-2-vinilforbin-7-il) propionat (feofitin a) in fitil-3-(4- etil-3 fornil-10-metoksi karbonil-1,5,8-trimetil-9-okso-2- vinilforbin-7-il) propionat (feofitin b); oba sta v obliki magnezijevega kompleksa.
Klorofila, ki se dajeta v promet, morata izpolnjevati naslednje pogoje:
1) da sta v obliki voskasto trdne mase od olivnozelene do temno zelene barve, odvisno od deleža magnezija (Mg);
2) da sta netopna v vodi, topna pa v etanolu, etru, kloroformu in benzenu;
3) da ne vsebujeta manj kot 10% skupnih feofitinov in kompleksov feofitinov, računano kot feofitin a.