Encimski preparati po tem pravilniku so aditivi, ki so glede na glavno funkcionalno lastnost razvrščeni v enajsto skupino pozitivnega seznama aditivov iz 34. člena tega pravilnika, zajemajo pa snovi, ki so izolirane iz živalskih, rastlinskih ali mikrobioloških surovin, lahko pa vsebujejo cele celice, dele celic ali celične izvlečke iz omenjenih surovin.
Encimski preparati lahko vsebujejo tudi ostanke hranljivega gojišča ter topila, stabilizatorje, konzervanse, antioksidante in druge sestavine, dovoljene s tem pravilnikom.
Encimski preparati se dajejo v promet kot:
1) tekoči encimski preparat;
2) poltekoči encimski preparat;
3) suhi encimski preparat,
pri čemer mora biti navedeno, ali vsebujejo nativne topne ali vezane (imobilizirane) netopne encime, dele celic ali cele imobilizirane celice.
Encimski preparati, ki se uporabljajo za živilske izdelke, smejo vsebovati največ:
1) do 3 mg/kg arzena (As);
2) do 10 mg/kg svinca (Pb);
3) do 40 mg/kg težkih kovin, računanih kot svinec, od tega ne več kot 0,1 mg/kg živega srebra (Hg) in ne več kot 0,5 mg/kg kadmija (Cd);
4) do 10 mg/kg glutaraldehida pri imobiliziranih encimih.
Encimski preparati za živilske izdelke ne smejo vsebovati mikotoksinov (aflatoksin B1, ochratoksin A, sterigmatocistin, T-2 toksin ali zearalenon posamično, odvisno od odstotka), količina antibiotikov pa ne sme presegati mej občutljivosti določenih metod.