Pri ocenjevanju verjetnosti, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise, upošteva podjetje naslednja merila:
(a)
ali ima dovolj obdavčljivih začasnih razlik, ki se nanašajo na isti davčni organ in isto obdavčljivo enoto, kar bo imelo za posledico obdavčljive zneske, pri katerih bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise, preden potečejo;
(b)
ali je verjetno, da bo imelo obdavčljive dobičke, preden potečejo neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi;
(c)
ali neizrabljene davčne izgube izhajajo iz ugotovljivih razlogov, za katere je malo verjetno, da se bodo ponovili, in
(d)
ali ima na voljo možnosti davčnega načrtovanja (glej 30. člen), ki bodo ustvarile obdavčljivi dobiček v obdobju, v katerem bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise.
Odložena terjatev za davek se ne pripozna v obsegu, v katerem ni verjetno, da bo na voljo obdavčljivi dobiček, pri katerem bo mogoče uveljaviti neizrabljene davčne izgube ali neizrabljene davčne dobropise.