Možnosti davčnega načrtovanja so ukrepi, ki jih lahko podjetje sprejme, da bi ustvarilo ali povečalo obdavčljivi dohodek v posameznem obdobju, preden poteče možnost prenosa davčne izgube ali davčnega dobropisa v naslednje obdobje. Na primer, v nekaterih pravnih ureditvah se lahko obdavčljivi dobiček ustvari ali poveča:
(a)
z izbiro, da se prihodki od obresti obdavčijo ob plačilu ali ob nastanku terjatev iz tega naslova;
(b)
z odložitvijo zahteve po nekaterih odbitkih od obdavčljivega dobička;
(c)
s prodajo in morda povratnim najemom sredstev, katerih vrednost se je povečala, a njihova davčna vrednost še ni bila prilagojena, da bi odražala tako povečanje vrednosti, in
(d)
s prodajo sredstva, ki ustvarja neobdavčljivi dohodek (kot je v nekaterih pravnih ureditvah državna obveznica), z namenom, da bi se kupila druga naložba, ki ustvarja obdavčljivi dohodek.
Kjer možnosti davčnega načrtovanja pomaknejo obdavčljivi dobiček iz poznejšega v zgodnejše obdobje, je uporaba prenosa davčne izgube ali davčnega dobropisa v naslednja obdobja še vedno odvisna od obstoja prihodnjega obdavčljivega dobička iz virov, ki niso v prihodnosti nastale začasne razlike.