Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS)

Banka Slovenije lahko na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede sistema upravljanja notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev, imetništva kvalificiranih deležev in glede varstva denarnih sredstev uporabnika, ki jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati družbe za izdajo elektronskega denarja, ter ji dovoli vpis v register družb za izdajo elektronskega denarja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

če ima sedež v Republiki Sloveniji,

če vse poslovne dejavnosti ustvarjajo povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku, ki ne presega meje 200.000 eurov, in

če člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s storitvami izdajanja elektronskega denarja, izpolnjujejo pogoje, ki jih smiselno določata prvi in drugi odstavek 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo).

Določbe tega podpoglavja o zahtevah za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo tudi za družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, razen če je Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja v skladu s tem členom dovolila opustitev izpolnjevanja posameznih zahtev ali če ta zakon izrecno določa, da se za družbe za izdajo elektronskega denarja posamezne določbe tega zakona ne uporabljajo.

Za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, ki omogoča uporabnikom vplačilo denarnih sredstev v zvezi z izdajo elektronskega denarja in za druge namene, ki niso povezani z izdajo elektronskega denarja, pri tem pa znesek elektronskega denarja v obtoku ni vnaprej določen oziroma znan, se za namen iz 2. točke prvega odstavka tega člena upošteva reprezentativni del vplačanih sredstev, ki naj bi se predvidoma uporabil kot elektronski denar, če je ta reprezentativni del mogoče razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se reprezentativni del oceni na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je določen s poslovnim načrtom, priloženim k zahtevi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.

Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona le, če so plačilne storitve povezane z izdanim elektronskim denarjem. Ne glede na prejšnji stavek lahko družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo opravlja plačilne storitve izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, tudi če te storitve niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije na podlagi 67. člena tega zakona.

Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko izdaja elektronski denar samo na način, ki imetniku omogoča shranjevanje elektronskega denarja na plačilnem instrumentu ali plačilnem računu do vrednosti največ 150 eurov.

Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo mora:

takoj obvestiti Banko Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, in

enkrat na leto poročati Banki Slovenije o povprečnem znesku elektronskega denarja v obtoku na dan 31. decembra.

Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja na:

območju Republike Slovenije neposredno ali na podlagi pooblastitve fizične ali pravne osebe za distribuiranje in unovčevanje elektronskega denarja v njenem imenu, ali

območju tretje države.

Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo pošiljati Banki Slovenije skladno z določbami tega poglavja.