Oslabitev ali izguba naložbenih nepremičnin, s tem povezane terjatve ali nadomestila, ki jih plačajo tretje osebe, ter vsak kasnejši nakup ali gradnja nadomestnih sredstev, so ločeni gospodarski dogodki in jih je treba ločeno obračunavati po naslednjih načelih:
(a)
oslabitve naložbenih nepremičnin se pripoznajo kot obveznost v skladu z MRS 36;
(b)
odstranitve ali odtujitve naložbenih nepremičnin se pripoznajo v skladu s 66.–71. členom tega standarda;
(c)
nadomestila, ki jih plačajo tretje osebe za naložbeno nepremičnino, ki je bila oslabljena, izgubljena ali opuščena, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko zapadejo v plačilo, in
(d)
vrednost tistih sredstev, ki so bila obnovljena, kupljena ali zgrajena kot nadomestitev, se opredeli v skladu s 20.–29. členom iz tega standarda.