TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSM Sklep IV Cp 5/2026 - skupno starševstvo - največja korist otroka - izvedensko mnenje - nedovoljena pritožbena novota - višina preživnine za otroka
I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako:
- da se znesek iz 1. alineje v višini 180,00 EUR nadomesti z zneskom v višini 130,00 EUR,
- da se znesek iz 2. alineje v višini 380,00 EUR nadomesti z zneskom v višini 330,00 EUR.
II. V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne, pritožba predlagateljice pa se v celoti zavrne in se v I in IV točki izreka v celoti potrdi sklep sodišča prve stopnje, v točki II izreka pa se sklep sodišča prve stopnje potrdi v izpodbijanem, a nespremenjenem delu.
III. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.
Odstop od skupnega varstva in vzgoje je utemeljen predvsem tedaj, ko so podani posebno upravičeni razlogi, na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, duševna bolezen starša ali zelo visoka stopnja konflikta, ki ogroža otroka, čemur pa v danem primeru ni tako. Morebitne (slabše) osebnostne in starševske lastnosti enega od staršev, zaradi katerih starša nista (povsem) enako primerna za varstvo in vzgojo otrok, ne morejo vplivati na odločitev o skupnem starševstvu. Popolna uravnoteženost starševskih kapacitet je namreč ideal, ki v realnem življenju praviloma ni izpolnjen. Vprašanje torej ni, ali sta starša enako primerna za vzgojo in varstvo, ampak, ali je odklon od ideala takšen, da bi to lahko ogrozilo otrokovo korist.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo stališč sodne prakse, da se pri odmeri preživnine se upošteva tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otroki v času, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb. Prav tako je zgolj pavšalno zapisalo, da je nasprotni udeleženec „mlad, zdrav in pridobitno sposoben“, iz česar implicitno izhaja, da ima dodatne možnosti pridobivanja zaslužka, pri tem pa ni upoštevalo stališča Vrhovnega sodišča RS, da preživninskemu zavezancu, ki je že zaposlen ter pošteno dela poln delavnik (kot je v obravnavani zadevi nasprotni udeleženec), ni mogoče brez ustreznega tehtanja (kot je storilo sodišče prve stopnje) naložiti, da za pokrivanje preživninskih potreb mld. otroka najde dodaten zaslužek.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.