36. člen
(opredelitev delovnega časa in opravljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva)
(1)
Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za delo zdravnikov pri pooblaščenem izvajalcu.
(2)
Specializant se v času specializacije vključuje v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pri pooblaščenem izvajalcu, pri katerem se usposablja, v vseh oblikah, kot se izvajajo pri tem pooblaščenem izvajalcu in ne pomenijo vsebine dela iz rednega delovnega časa, pod naslednjimi pogoji:
(3)
Preverjanje iz druge alineje prejšnjega odstavka opravi tričlanska komisija, katere vsaj dva člana morata redno opravljati delo v obliki neprekinjene nujne zdravniške pomoči in izpolnjevati pogoje za imenovanje za glavnega mentorja s specialističnega področja, za katero je neprekinjena nujna zdravniška pomoč namenjena. Komisija izdela zapisnik preizkusa in izda potrdilo o usposobljenosti za opravljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, na podlagi katerega se vodstvu pooblaščenega izvajalca in glavnemu mentorju specializanta izdela predlog za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
(4)
V opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva se morajo vključevati vsi specializanti, če je izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva na področju posamezne specializacije mogoče. Specializanti, katerih vsebina specializacije ne vsebuje opredeljene kvote vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, se morajo med opravljanjem specializacije vključiti v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva najmanj dvakrat mesečno oziroma skupno najmanj 24-krat letno.
(5)
Specializant, ki kot starš uveljavlja pravice iz zakona, ki ureja delovna razmerja, ter zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, se vključuje v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva s prerazporejanjem rednega delovnega časa tako, da ne opravlja nadurnega in nočnega dela.
(6)
Specializant, tuj državljan z delovnim dovoljenjem, opravlja neprekinjeno nujno zdravniško pomoč pri svojem delodajalcu.