Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-1D)

Za 19. členom se dodajo novi 19.a, 19.b in 19.c člen, ki se glasijo:

Tujec, ki prosi za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ali tranzitni vizum, mora dokazati, da ima za čas bivanja oziroma zadrževanja v Republiki Sloveniji sklenjeno ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki v Republiki Sloveniji krije stroške, nastale zaradi zdravstvenih razlogov ter nujne medicinske pomoči in nujnega bolnišničnega zdravljenja.

Tujec, ki prosi za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali večkratni vstop, mora imeti sklenjeno ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje iz prejšnjega odstavka za ves čas bivanja v Republiki Sloveniji oziroma za vsak obisk.

Potovalno zdravstveno zavarovanje mora kriti stroške zdravljenja v Republiki Sloveniji in veljati za celotno obdobje tujčevega bivanja v državi. Zavarovalna vsota, za katero tujec sklene zavarovanje, ne sme biti nižja od 30.000 eurov.

Tujec sklene potovalno zdravstveno zavarovanje praviloma v državi, kjer prebiva. Če sklenitev potovalnega zdravstvenega zavarovanja v državi tujčevega prebivanja ni možna, ga lahko sklene v katerikoli drugi državi, kjer je sklenitev zavarovanja iz prvega odstavka možna, lahko pa zanj potovalno zdravstveno zavarovanje iz prvega odstavka sklene tudi garant.

Imetniki diplomatskih potnih listov, razen akreditirani člani diplomatskega osebja za Republiko Slovenijo, pomorščaki, katerih status urejata Konvenciji ILO št. 108 in 185, in tujci, ki za izdajo vizuma zaprosijo na meji, ne potrebujejo potovalnega zdravstvenega zavarovanja.

Če tujec opravlja poklic, zaradi katerega ima sklenjeno potovalno zdravstveno zavarovanje, predložitev dokazila o sklenjenem potovalnem zdravstvenem zavarovanju ni potrebna.

Garant, ki tujca vabi na zasebni ali poslovni obisk, mora tujcu napisati garantno pismo.

Garant z garantnim pismom jamči, da bo tujcu zagotovil nastanitev oziroma kril stroške bivanja v Republiki Sloveniji in stroške vrnitve v matično državo. Garant tudi jamči, da bo kril morebitne stroške nastanitve tujca v centru za tujce ali v azilnem domu ter morebitne stroške odstranitve tujca iz države.

Garant mora garantno pismo evidentirati pri upravni enoti, ki podatke vnese v evidenco garantnih pisem.

V postopku izdaje vizuma mora uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva po uradni dolžnosti pridobiti podatke, ki se nanašajo na verodostojnost garanta ter njegovo sposobnost kriti stroške in zagotoviti nastanitev, o katerih se vodi uradna evidenca.

Garantno pismo mora vsebovati podatke iz drugega odstavka tega člena ter za potrebe odločanja o izdaji vizuma in ugotavljanja kršitev postopka podatke o tujcu in garantu ter druge podatke, potrebne za odločanje. Če je garant fizična oseba, mora garantno pismo, poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena, vsebovati naslednje podatke: ime in priimek garanta, datum rojstva garanta, državljanstvo garanta, telefonsko številko garanta, naslov, na katerem garant biva, ime in priimek tujca, datum rojstva tujca, državljanstvo tujca, razmerje tujca do garanta, obdobje, za katerega garant vabi tujca v državo, in naslov, na katerem bo tujec bival med bivanjem v državi. Kadar je garant pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora garantno pismo poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena vsebovati naslednje podatke: firma oziroma ime in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ime in priimek zakonitega zastopnika, telefonsko številko zakonitega zastopnika, ime in priimek morebitnega pooblaščenca zakonitega zastopnika, številko potrdila o overitvi pooblastila, ime in priimek tujca, datum rojstva tujca, državljanstvo tujca, razlog, zaradi katerega pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik vabi tujca na poslovni obisk, firma oziroma ime in sedež pravne osebe, kjer je tujec zaposlen, in način vzpostavitve prvega poslovnega stika s tujcem.

Tujec, ki prosi za izdajo vizuma, mora imeti zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje. Organ, pristojen za izdajo vizuma, oceni sredstva za preživljanje glede na namen in trajanje tujčevega bivanja v Republiki Sloveniji.

Višino sredstev, ki zadoščajo za dnevno preživljanje tujca v državi, določi minister, pristojen za zunanje zadeve, ob upoštevanju povprečnih cen za prehrano in nastanitev v državi. Znesek se usklajuje enkrat letno glede na rast cen življenjskih potrebščin.

Izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje lahko tujec dokazuje z gotovino, potovalnimi čeki, kreditnimi karticami, garantnim pismom, dokazilom o plačanem bivanju v okviru turističnega aranžmaja oziroma na kakršenkoli drug način, ki dokazuje, da razpolaga s sredstvi, potrebnimi za njegovo preživljanje v državi.".