39. člen
(uporaba sistema elektronske pošte)
(1)
Sistem elektronske pošte organa je namenjen za službeno uporabo. Uporaba za druge namene je dopustna le izjemoma, če ne ogroža varnosti informacijskega sistema organa, ne ovira službene uporabe sistema elektronske pošte in ne zmanjšuje učinkovitosti dela drugih uslužbencev organa.
(2)
Uslužbenci organa uporabljajo sistem elektronske pošte tako, da pri tretjih osebah, ki so prejemniki elektronskih sporočil, ne nastane dvom, ali gre za službeno sporočilo ali zasebno sporočilo, ki je samo poslano s službenega elektronskega naslova.
(3)
Za zagotovitev varnosti in nemotenega delovanja upravljavec sistema elektronske pošte ali predstojnik organa na podlagi ocene tveganja lahko omeji:
-
največjo velikost elektronskih sporočil pri pošiljanju ali sprejemanju elektronskih sporočil skupaj s priponko,
-
pošiljanje nekaterih vrst priponk, med katerimi so vse izvršljive datoteke in datoteke, ki jih ni mogoče preveriti s sistemi za odkrivanje škodljive programske kode,
-
vsebino s seznama prepovedanih vsebin in
-
spreminjanje nastavitev predala elektronske pošte.
(4)
Seznam nedovoljenih datotek iz druge alineje prejšnjega odstavka in seznam prepovedanih vsebin iz tretje alineje prejšnjega odstavka vzdržuje upravljavec sistema elektronske pošte.
(5)
Elektronske pošte ni dovoljeno samodejno preusmerjati na druge naslove.
(6)
Podatki informacijskega premoženja, ki je uvrščeno v varnostni razred Z2, se lahko pošiljajo po elektronski pošti le v šifrirani obliki, podatki informacijskega premoženja, ki je uvrščeno v varnostni razred Z3, pa le v šifrirani obliki na načine, ki ustrezajo varnostnim zahtevam, temelječim na oceni tveganja.
(7)
Vsa elektronska sporočila, ki se ne potrebujejo več za službene namene, je treba redno brisati iz poštnega predala. Pri shranjevanju elektronskih sporočil je treba upoštevati načela varnosti in gospodarnosti, izogibati se je treba hranjenju dokumentov v formatih, ki zavzemajo veliko količino prostora.