(1)
Nihče ne more imeti v zakupu kmetijskega obdelovalnega zemljišča, ki bi skupaj s kmetijskim obdelovalnim zemljiščem, ki ga ima v lasti, presegalo z zakonom določeni maksimum kmetijskega obdelovalnega zemljišča.
(2)
Kdor ima v lasti maksimum kmetijskih zemljišč, lahko vzame v zakup tisto kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki bi ostalo neobdelano, če ne bi bilo v zakupu. To ugotovi na predlog kmetijske zemljiške skupnosti v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(3)
Ne glede na določbe tega zakona o dobi in prenehanju zakupa pa preneha zakupna pogodba iz prejšnjega odstavka po tem, ko so pospravljeni pridelki, najkasneje pa konec tistega koledarskega leta, v katerem je možno na zakupnem zemljišču oblikovati komplekse zemljišč družbeno organizirane proizvodnje kmetov ali trajno poslovno sodelovanje na podlagi združevanja dela, zemljišč, delovnih sredstev in drugih sredstev, ki so lastnina kmetov, z delom delavcev in družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela.