Na območju, na katerem zemljiške knjige niso bile osnovane, se smiselno uporabljajo pravna pravila, ki veljajo tam za listine, katere je treba priložiti predlogu za izvršbo v dokaz lastninske pravice na nepremičnini, ki naj bo predmet izvršbe, ter pravna pravila o tem, v katere javne knjige ali na kakšen drug način naj bo vpisan sklep o izvršbi na nepremičnino.
Če iz kakršnegakoli vzroka ni mogoče pridobiti dokaza o lastnini v skladu s pravnimi pravili, ki veljajo na tistem območju, mora upnik namesto dokaza o lastnini navesti v predlogu za izvršbo, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površino.
V takem primeru opravi sodišče popis nepremičnine, za katero je predlagana izvršba, in povabi na popisni narok upnika, dolžnika in mejaše.
Zapisnik o popisu ima pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski.
Določbe tega člena se uporabljajo tudi na območju, za katero so bile osnovane zemljiške knjige, če je zadevna zemljiška knjiga uničena ali nepremičnina vanjo ni vpisana.
Določbe tega člena se uporabljajo tudi, če je nepremičnina vpisana v kataster na ime dolžnika, zemljiško-knjižni lastnik oziroma njegovi dediči pa z izjavo, overjeno pri pristojnem organu, potrdijo, da je dolžnik lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe.