Organiziranje in delovanje sindikatov v podjetju – družbi je svobodno in neodvisno ter ga ni mogoče omejevati z odločitvami organov v podjetju – družbi. Sindikati z dogovori, sporazumi, mnenji sodelujejo in soodločajo pri zagotavljanju nivoja pravic in odgovornosti delavcev v podjetju –družbi.
Za korektno in dosledno izvajanje prej omenjenih pravic in dolžnosti jim je vodstvo ter strokovne službe podjetja dolžno posredovati vse podatke o zadevah, ki neposredno ali posredno vplivajo na socialni in materialni položaj delavcev, o katerih odločajo organi upravljanja v podjetju – družbi ali njihovi izvršilni organi (npr. delavski svet in njegovi organi, nadzorni svet, direktor itd.). Sindikati imajo preko svojih predstavnikov pravico vpogleda v vse akte in podatke podjetja – družbe (s področja plač zaposlenih v podjetju – družbi po kolektivni in individualnih pogodbah, poslovnih rezultatov, disciplinskih postopkov, ostalo) s tem, da so dolžni spoštovati tajnost podatkov, za katere je tako predpisano.
Sindikatom se morajo vročati tudi vabila z gradivi za seje vseh organov podjetja – družbe v katerih sodelujejo predstavniki delavcev ali se v njih odloča o zadevah, ki vplivajo na pravice in položaj delavcev, najmanj osem dni pred sejo. Sindikatom se mora omogočiti prisotnost in sodelovanje njihovih predstavnikov na vseh sejah organov iz prejšnjega stavka tega odstavka, kakor tudi na sejah organov, ki odločajo in rešujejo individualne in kolektivne spore.
Organizacija oziroma delodajalec se zavezuje, da bodo pristojni organi obravnavali pobude sindikata v zvezi z:
Pred sprejemom dokončne odločitve o vprašanjih, o katerih morajo biti v skladu s to pogodbo obveščeni sindikati, morajo pristojni organi obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti ter svojo opredelitev v pisni obliki sporočiti sindikatom (zapisnik, dopis) ter v primeru, da se predlogov sindikata ne upošteva, navesti razloge.
Opustitev zahteve ali obravnave posredovanega mnenja sindikata pred sprejemom odločitve se šteje za bistveno kršitev pravic postopka.
Sindikalni zaupnik je pooblaščeni predstavnik sindikata podjetja pri uresničevanju sindikalnega varstva pravic in interesov delavcev. Vsa pravna in nepravna dejanja in ravnanja sindikalnega zaupnika v razmerju do vodstva in organov podjetja se štejejo kot aktivnost sindikata v podjetju. Vodstvo in organi v podjetju komunicirajo s sindikatom praviloma preko sindikalnega zaupnika oziroma IO sindikata.
Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovnopravno imuniteto. Delovnopravna imuniteta traja še dve leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa organizacije, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Sindikat je dolžan dati soglasje v roku 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na organizaciji oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata organizacije začeti disciplinskega postopka ali mu znižati osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti povprečja zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na podjetju – družbi oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v podjetju – družbi.
Za sindikalne zaupnike se štejejo po tem členu tudi funkcionarji sindikatov sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
Sindikalni zaupnik, ki opravlja svojo funkcijo profesionalno v organizaciji – družbi oziroma v organih sindikata izven podjetja, ima pravico vrnitve na delovno mesto pred profesionalizacijo.
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem v organizaciji oziroma delodajalcu:
Za delo sindikatov mora biti sindikalnim zaupnikom zagotovljena:
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalne centrale in v organih sindikata dejavnosti.
O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikat in direktor. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Če je v organizaciji organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur razdeli med reprezentativne sindikate v sorazmerju s številom članov.
O izrabi dogovorjenega fonda plačanih ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjen med direktorjem in sindikatom.
Članske sestanke in sestanke sindikalnih skupin sklicuje predsednik sindikata podjetja oziroma pooblaščeni sindikalni zaupnik na podlagi predhodnega posvetovanja z direktorjem oziroma pooblaščenim delavcem, v kolikor so ti sestanki med delovnim časom. Direktor podjetja lahko zaradi nujnih delovnih potreb z obrazložitvenim sklepom začasno prepove sklic takega sestanka med delovnim časom in zahteva njegovo preložitev, vendar največ za dva dni. Po tem roku pooblaščeni sindikalni funkcionar skliče sestanek brez predhodne odobritve vodstva podjetja.
Sestanek izvršnega odbora sindikata podjetja skliče predsednik sindikata po lastni presoji.
Sindikat v podjetju uporablja za organiziranje in vodenje stavke določila zakona o stavkah in sindikalna stavkovna pravila.