Uredba o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov

Pojma, uporabljena v tej uredbi, imata naslednji pomen:

zgorevanje je oksidacija goriv ne glede na to, kako se toplota, električna ali mehanska energija, proizvedena s tem po­stopkom, uporablja, in vse druge neposredno povezane dejavnosti, vključno s čiščenjem odpadnih plinov;

toplogredni plini so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N2O), fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6) ter druge naravne in antropogene plinske sestavine ozračja, ki absorbirajo in ponovno oddajajo infrardeče sevanje.

naprava de minimis je naprava (razen naprave za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov) iz sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni visokemu tveganju premestitve emisij CO(2), v skladu s Sklepom Komisije z dne 11. novembra 2011 o spremembi sklepov 2010/2/EU in 2011/278/EU v zvezi s sektorji in deli sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO(2) (UL L št. 299 z dne 17. 11. 2011, str. 9), v kateri poteka dejavnost izgorevanja goriv in ki je sestavljena iz tehničnih enot, katerih nazivna vhodna toplotna moč ne dosega vrednosti iz 3. točke priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, njena skupna nazivna vhodna toplotna moč pa presega 10 MW in v njej je bilo v letu 2010 porabljeno vsaj 0,9 milijona m3 zemeljskega plina ali vsaj 800 ton naftnih derivatov.