Ministrstvo izda dovoljenje gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku posamezniku (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki je lastnik ali upravljalec naprave, ki je začela obratovati po uveljavitvi te uredbe in je zaradi porabe goriva najmanj v enem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: referenčno leto) povzročila letno obremenitev okolja zaradi emisije CO(2) najmanj 100 t, in gre za:
1.
napravo za pridobivanje cementa, plavž, kupolno peč, peč za pridobivanje in predelavo mineralnih snovi, sušilnik ali drugo napravo za zgorevanje goriv , v katerih material, ki se obdeluje, prihaja neposredno v stik z odpadnimi plini, ali drugo industrijsko peč ali več takih manjših naprav, če so v istem objektu ali več objektih na isti lokaciji,
2.
napravo za pridobivanje toplote, ki se uporablja za pridelovanje kmetijskih rastlin ali proizvodnjo hrane ali več takih manjših naprav, če so v istem objektu ali več objektih na isti lokaciji,
3.
kurilno napravo v rafineriji, v kateri zgorevajo ostanki rafinacije mineralnih olj, koristna toplota pa se uporablja za proizvodnjo električne energije ter lastno rabo toplote v rafineriji ali
4.
kurilno napravo ali napravo za soproizvodnjo toplote in električne energije in sicer v deležu goriva za proizvodnjo toplote, namenjene napravam v proizvodnemu procesu, ki niso obratovale na dan uveljavitve te uredbe, in ogrevanju proizvodnih, poslovnih ali upravnih prostorov lastnika naprave, ki niso bili zgrajeni na dan uveljavitve te uredbe, ali več takih manjših naprav, če so v istem objektu ali več objektih na isti lokaciji. Delež goriva za proizvodnjo toplote se pri napravi za soproizvodnjo toplote in električne energije izračuna na podlagi povprečnega letnega izkoristka proizvedene električne energije ?(el), izraženega v procentih, kot: delež goriva za proizvodnjo toplote = (100- ? (el)).
Ministrstvo izda dovoljenje za naprave iz prejšnjega odstavka, za katere je bilo v postopku presoje vplivov na okolje ugotovljeno, da je z vidika obremenitve okolja zaradi emisije CO(2) izbrana najboljša v praksi preizkušena in na trgu dostopna tehnologija. Za napravo iz 3. ali 4. točke prejšnjega odstavka pa se presoja tudi učinkovitost rabe v tej napravi proizvedene toplote v proizvodnem procesu in pri ogrevanju proizvodnih, poslovnih ali upravnih prostorov.