Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1B)

Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v skladu z Uredbo 2017/1938/EU za področje zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom pripravi oceno tveganj in sprejme načrt preventivnih ukrepov in načrt za izredne razmere.

Če je zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom ali drugih okoliščin ogrožena zanesljiva oskrba zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 167. člena tega zakona ukrepa v skladu z 11. členom Uredbe 2017/1938/EU in načrtom za izredne razmere iz 8. člena Uredbe 2017/1938/EU ter razglasi eno izmed opredeljenih stopenj krize.

V primeru motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom iz prejšnjega odstavka morajo operaterji sistema storiti vse, da ob varnem obratovanju sistema omogočajo prenos in distribucijo zemeljskega plina za dobavo odjemalcem, dokler je to mogoče. Dobavitelji zemeljskega plina v Slovenijo morajo aktivno sodelovati med seboj, s pristojnim organom iz 167. člena tega zakona in operaterji sistemov pri iskanju rešitev za zagotavljanje oskrbe z zemeljskim plinom odjemalcev v Sloveniji.

Za zagotovitev cilja iz prejšnjega odstavka morajo operaterji sistema pripraviti načrt nujnih ukrepov, ki mora vsebovati okoliščine za uporabo nujnih ukrepov ter način, čas in obseg njihove izvedbe in biti usklajen z načrtom za izredne razmere, ki ga sprejme pristojni organ iz 167. člena tega zakona. Ukrepi morajo biti nediskriminatorni in pregledni ter smejo prizadeti odjemalce le toliko, kolikor je potrebno, da se zagotovi zanesljiva oskrba. Načrt nujnih ukrepov mora operater sistema objaviti na svoji spletni strani in ga poslati pristojnemu organu iz 167. člena tega zakona. Operater sistema mora o vsakem primeru izvedbe nujnih ukrepov nemudoma obvestiti pristojni organ iz 167. člena tega zakona.

Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU ter postopki in ukrepi iz načrta za izredne razmere določi ukrepe, ki jih morajo izpolniti podjetja plinskega gospodarstva, da bi se zagotovila oskrba odjemalcev zemeljskega plina, še posebej zaščitenih odjemalcev.

Če zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom podjetjem plinskega gospodarstva ne uspe zagotoviti oskrbe odjemalcev zemeljskega plina, se v načrtu za izredne razmere predvidi ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema. V tem primeru morajo podjetja plinskega gospodarstva ne glede na svoje pogodbene obveznosti v razmerju do dobaviteljev, uporabnikov sistema in odjemalcev v skladu z načrtom za izredne razmere in navodili pristojnega organa iz 167. člena tega zakona zmanjšati ali prekiniti odjem zemeljskega plina na odjemnih mestih posameznih vrst odjemalcev oziroma njihovih plinskih naprav.

Vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema zemeljskega plina posameznim vrstam odjemalcev glede na njihove plinske naprave določi pristojni organ iz 167. člena tega zakona v načrtu za izredne razmere, pri čemer mora upoštevati način uporabe zemeljskega plina pri posamezni vrsti odjemalcev, nujnost odjema zemeljskega plina za zagotavljanje življenja in zdravja ljudi ter vrsto in obseg škode, ki jo pri posamezni vrsti odjemalcev povzroči zmanjšanje ali prekinitev odjema zemeljskega plina.

Operater sistema, dobavitelj ali odjemalec zemeljskega plina krije svoje stroške izvedbe nujnih ukrepov oziroma ukrepov zmanjšanja ali prekinitve odjema iz šestega odstavka tega člena in nosi škodo, ki mu nastane zaradi tega. V primeru nastopa višje sile ne nosi odgovornosti za škodo, ki nastane tretjim osebam zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja pogodbe.

Neprostovoljno zmanjšanje ali prekinitev dobave zemeljskega plina končnemu odjemalcu zaradi okoliščin iz šestega odstavka tega člena se šteje za višjo silo.

Če je za zagotavljanje solidarnostne pomoči za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev v sosednji državi članici EU treba izvesti ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema končnemu odjemalcu, so posledice za podjetja plinskega gospodarstva in odjemalce enake, kot če bi nastopila višja sila.

Solidarnostna pomoč med državami članicami EU pri oskrbi z zemeljskim plinom poteka v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU in z bilateralnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu z Uredbo 2017/1938/EU. Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v načrtu za izredne razmere določi podrobnejši način izvajanja meddržavne solidarnostne pomoči med državami članicami EU in morebitne dodatne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te pomoči. O načinu izvajanja solidarnostne pomoči se lahko dogovori tudi s pristojnimi organi sosednjih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene z bilateralne sporazume iz tega odstavka.

Pristojni organ iz 167. člena tega zakona o kriznih razmerah in ukrepih ter solidarnostni pomoči obvešča ministrstvo, pristojno za energijo, druge organe in javnost. Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko vladi predlaga sprejem odločitev v zvezi s financiranjem solidarnostne pomoči in ohranjanjem delovanja kritične infrastrukture.«.