11. člen
(opredelitev pojma instrument denarnega trga)
(1)
Izraz instrument v pojmu instrument denarnega trga vključuje:
1.
instrumente, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, iz 1. do 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in
2.
instrumente, ki niso sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu.
(2)
Drugi instrumenti denarnega trga iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 so tisti instrumenti denarnega trga, s katerimi se sicer običajno trguje na denarnem trgu, ki izpolnjujejo pogoj likvidnosti iz tega člena in katerih vrednost se da skladno s tem členom kadarkoli natančno določiti, vendar ne spadajo hkrati med instrumente denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
(3)
Značilnost instrumenta denarnega trga, da se z njim običajno trguje na denarnem trgu, pomeni, da takšen instrument izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1.
njegova zapadlost ob izdaji je do vključno 397 dni;
2.
njegova preostala zapadlost je do vključno 397 dni;
3.
je predmet rednih preračunov donosa v skladu z razmerami na denarnem trgu najmanj vsakih 397 dni;
4.
njegov profil tveganj, vključno s kreditnim in obrestnim tveganjem, ustreza profilu tveganj finančnih instrumentov, ki imajo zapadlost, navedeno v 1. in 2. točki tega odstavka, ali so predmet popravkov donosa, kot je navedeno v 3. točki tega odstavka.
(4)
Kot instrumenti denarnega trga, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, se praviloma lahko štejejo zakladne menice, menice, ki jih izdajajo lokalne oblasti, potrdila o vlogi, komercialni zapisi in bančni menični akcepti.
(5)
Instrument denarnega trga mora biti ustrezno likviden, kar pomeni, da ga je mogoče prodati z omejenimi stroški v primerno kratkem času, upoštevaje obveznosti pokojninskega sklada iz naslova izplačil odkupnih vrednosti.
(6)
Instrument denarnega trga mora imeti vrednost, ki jo je kadarkoli mogoče natančno določiti, kar pomeni, da je zanj na razpolago natančen in zanesljiv sistem vrednotenja, ki izpolnjuje naslednja merila:
1.
omogoča izračun čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada v skladu z vrednostjo, po kateri bi si takšen finančni instrument izmenjali dobro obveščeni in voljni stranki v premišljenem poslu;
2.
temelji na tržnih podatkih ali modelih vrednotenja, vključno z metodo odplačne vrednosti.
(7)
Pri ocenjevanju likvidnosti instrumenta denarnega trga in vpliva njegove likvidnosti na likvidnost celotnega portfelja pokojninskega sklada je treba kumulativno upoštevati naslednje dejavnike:
1.
na ravni instrumenta denarnega trga:
a)
pogostnost trgovanja in objavljanja njegove cene;
b)
število vzdrževalcev trga, ki so ga pripravljeni kupiti in prodati, njihovo pripravljenost, da sploh vzpostavijo trgovanje s tem instrumentom, naravo trgovanja z njim (čas, potreben za prodajo, metode dajanja ponudb in tehnike prenosa instrumenta);
c)
velikost izdaje (programa);
d)
možnost njegovega ponovnega odkupa, unovčitve ali prodaje v primerno kratkem obdobju (npr. v sedmih delovnih dnevih) z omejenimi stroški (nizkimi provizijami, nizkimi cenami ponudbe in povpraševanja ter z zelo kratkim časom poravnave);
2.
na ravni pokojninskega sklada:
a)
strukturo in koncentracijo članov pokojninskega sklada;
b)
kvaliteto informacij o običajnem in predvidenem obsegu vplačil in izplačil odkupnih vrednosti.
(8)
Če kateri od dejavnikov iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, to ne pomeni, da je treba instrument denarnega trga avtomatično obravnavati kot nelikviden. Pomembno je, da upravljavec pokojninskega sklada te dejavnike upošteva tako, da načrtuje primeren portfelj glede na predvidena vplačila in izplačila ter s tem zagotovi, da bo v portfelju pokojninskega sklada vedno dovolj likvidnih instrumentov, katerih prodaja zagotavlja likvidnost pokojninskega sklada.
(9)
Šteje se, da so merila iz šestega in sedmega odstavka tega člena izpolnjena, kadar so instrumenti denarnega trga sprejeti v trgovanje ali se z njimi trguje na organiziranem trgu v skladu s 1., 2. in 3. točko prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, razen če so upravljavcu pokojninskega sklada na voljo informacije, ki vodijo k drugačni oceni. Če likvidnosti in natančne določljivosti vrednosti instrumenta denarnega trga ni mogoče dovolj zanesljivo predpostaviti, mora oba kriterija za ustreznost instrumenta denarnega trga oceniti upravljavec pokojninskega sklada sam.