Specializant do zaključka programa specializacije obvlada naslednje kompetence:
1.
Kliničnopsihološko ocenjevanje
-
vzpostavitev učinkovitega delovnega odnosa s pacientom,
-
izbira, uporaba in interpretacija širokega obsega ustreznih metod za psihološko ocenjevanje (standardizirani psihološki preizkusi, klinični intervjuji, strukturirano opazovanje ...),
-
ocenjevanje socialnega (družina, vzgojno-izobraževalno in delovno okolje) in kulturnega konteksta,
-
ocenjevanje varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja.
2.
Kliničnopsihološko formulacijo problema
-
opredelitev obravnavanega problema in okoliščin,
-
integracija vseh informacij, pridobljenih v procesu kliničnopsihološkega ocenjevanja, v okvir psiholoških teorij in spoznanj ob upoštevanju medosebnih, družbenih, kulturnih in bioloških dejavnikov,
-
podajanje povratnih informacij pacientu z namenom boljšega vpogleda v lastno funkcioniranje na pacientu razumljiv način,
-
oblikovanje priporočil za psihološko obravnavo oziroma napotitev k drugim strokovnjakom,
-
sodelovanje v multidisciplinarnih timih strokovnjakov pri obravnavi pacienta.
3.
Izvajanje psihoterapije, psihološke rehabilitacije in drugih oblik psihološke pomoči
-
prepoznavanje indikacij in kontraindikacij za posamezne oblike psihološke pomoči,
-
izbor primerne oblike psihološke pomoči, ki ustreza obravnavanemu problemu in življenjskim okoliščinam pacienta,
-
uporaba enega od psihoterapevtskih pristopov, ki jih priznava kliničnopsihološka stroka in uporaba drugih oblik psihološke pomoči,
-
delo s posameznikom, parom, družino ali drugimi skupinami.
4.
Evalvacijo učinkovitosti kliničnopsihološke obravnave pacienta
-
poznavanje metod za preverjanje učinkovitosti kliničnopsihološke obravnave,
-
izbor ustrezne metode evalvacije za ugotavljanje učinka psihološke obravnave.
5.
Kliničnopsihološko raziskovanje
-
identifikacija in kritično ocenjevanje izsledkov raziskav,
-
razumevanje kvalitativnih in kvantitativnih pristopov v kliničnopsihološkem raziskovanju,
-
sodelovanje v vsaj eni raziskavi s področja klinične psihologije,
-
občutljivost za etične vidike raziskovanja.
6.
Druge strokovne kompetence
-
učinkovita komunikacija kliničnopsiholoških informacij pacientom, svojcem in članom multidisciplinarnih timov,
-
poznavanje in raba etičnih načel pri kliničnopsihološkem delu,
-
upoštevanje razmerja moči med strokovnjakom in pacientom ter razumevanje vpliva raznolikosti in socialnih neenakosti na posameznika,
-
prepoznavanje in obvladovanje učinka lastnega vrednostnega sistema, osebnostnih lastnosti in čustvenih stanj na doživljanje in ravnanje pri kliničnopsihološkem delu,
-
avtonomno strokovno delo in upoštevanje omejitev kliničnopsihološke stroke,
-
skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje,
-
vključevanje v procese supervizije in intervizije.