7. člen
(določitev varne oddaljenosti)
(1)
Za določitev varne oddaljenosti veljata tabeli iz priloge št. 1 in priloge št. 2, ki sta sestavni del tega pravilnika, pri čemer se eksplozivi glede na občutljivost oziroma energetsko vrednost delijo v naslednje tri kategorije:
-
kategorijo I: detonatorji in inicialne zmesi za detonatorje v razsutem stanju (do 25% vlage), detonatorske in dvojne (dupleks) vžigalne kapice;
-
kategorijo II: brizantna razstreliva, nitroceluloza z vsebino vode do 10%, pirotehnične zmesi, ki lahko po aktiviranju eksplozivno razpadajo, inicialna rastreliva, ki vsebujejo več kot 25% vode, in črni smodnik v prostem in stisnjenem stanju;
-
kategorijo III: malodimni smodniki, kompozitne zmesi, suhe dinitro spojine (DNT), nitroceluloza, ki vsebuje več kot 10% vode ali alkohola, in pirotehnične zmesi, ki ne razpadajo eksplozivno ali je to mogoče le izjemoma.
(2)
Tabela iz priloge št. 1 velja za eksplozive II. in III. kategorije. Tabela iz priloge št. 2 velja za eksplozive I. kategorije. Varno oddaljenost za eksplozive III. kategorije izračunamo tako, da zmanjšamo količino eksploziva za 50% in upoštevamo oddaljenost določeno v tabeli iz priloge št. 1. Za nevarne objekte brez zaščitnih nasipov moramo varno oddaljenost podvojiti. Pri objektih, kjer lahko pride le do deflagracije, je treba varno oddaljenost povečati za 50%, če sosednji objekt stoji v smeri izpušne strani nevarnega objekta.
Za določitev varne oddaljenosti objektov izven ograje gospodarske družbe velja za vse eksplozive tabela iz priloge št. 3.
(3)
Če obstaja samo nevarnost gorenja in ne eksplozije, morajo biti objekti oddaljeni med seboj najmanj 20 m. Če so ti zavarovani z ustreznimi pasivnimi ukrepi (požarni zidovi, nasipi, zaščitne stene), zadošča oddaljenost najmanj 6 m.