22. člen
(varstvo naravne dediščine)
Na ožjem in vplivnem območju predvidenih posegov se v kategorijo naravne dediščine uvrščajo objekti in območja:
-
NS 259 V – reka Krka,
-
OOH 1947 – Krakovski gozd, kompleksni gozdni mokrotni svet,
-
NS 2625 – Ravno – lipa pri cerkvi,
-
OOR 1291 – Radulja z Dolskim potokom,
-
močvirni gozdovi med potokom Martinkom in potokom Lošček,
-
živalske vrste, pri katerih je prizadeta sezonska migracija,
-
ribnik pri Mikotah,
-
pritoki Krke Martink, Lošček, Lokavec ter nekateri drugi manjši potoki,
-
barje ob potoku Martink, kjer raste za Slovenijo več pomembnih rastlinskih vrst.
Posamezne mostove čez vodotoke, vključno z melioracijskimi kanali, vse vodne propuste in podvoze za lokalne ceste in poljske poti je treba prilagoditi za prehajanje živali.
V bližini Tomažjevaškega potoka se uredi nadomestni biotop v obliki razširjenega in poglobljenega melioracijskega jarka, v dolžini 50 m in širini 5 m, z maksimalno globino vode 1,5 m. Nadomestni biotop se uredi takoj na začetku pripravljalnih del, tako da se ekološki pogoji v novem vodnem biotopu stabilizirajo do pričetka večjih posegov na trasi avtoceste.
Za zagotavljanje pretočne sposobnosti korita potoka Martink je predvidena poglobitev v skladu z vodnogospodarskimi pogoji.
Zaradi omilitve vpliva avtoceste kot ovire za prosto živeče živali se izvede varovalna ograja:
-
na pododseku Kronovo–Dobruška vas med km 3.950 in 4.300 avtoceste ograja, ki bo preprečevala dostop na avtocesto živalim iz smeri reke Krke in Tomažje vasi ter jih usmerjala v podhod v km 4.070 avtoceste;
-
na pododseku Dobruška vas–Smednik med km 0.000 in 0.300 avtoceste na obeh straneh avtoceste ograja, ki bo preprečevala dostop na avtocesto živalim in jih usmerjala v podhod v km 0.120 avtoceste;
-
na pododseku Dobruška vas–Smednik na območju Krakovskega gozda med km avtoceste 0.600 in 3.480 ograja v kombinaciji in kot gostejši poplet.
Na pododseku Dobruška vas–Smednik so prehodom dvoživk in malih živali namenjeni naslednji objekti (oziroma), ki jih je treba v fazi PGD/PZI ustrezno dimenzionirati:
-
propust v km 1.650: škatlasti profil 2 m x 2 m s poličko za prehajanje živali,
-
propust v km 1.780: škatlasti profil 2 m x 2 m s poličko za prehajanje živali,
-
propust v km 2.350: škatlasti profil 1 m x 3 m; dno se ne tlakuje,
-
propust v km 2.600: škatlasti profil 1 m x 3m; dno se ne tlakuje,
-
propust v km 3.350: škatlasti profil 2 m x 2 m s poličko za prehajanje živali.
Vse vodotoke, ki bodo zaradi gradnje avtoceste regulirani, je treba sonaravno urediti in zasaditi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
Med gradnjo avtoceste in ob vodnogospodarskih ureditvah je zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena Krakovskega gozda potrebno zagotoviti stalen naravovarstveni (biološki) nadzor gradbenih del.
Pred začetkom pripravljalnih del oziroma gradnje je treba fotografsko in video dokumentiranje celotne trase avtoceste.
Investitor mora za ugotovitev uspešnosti rešitev zagotoviti monitoring prehodov v prvih treh letih delovanja podhodov. Rešitve se po potrebi izboljša. V času gradnje in obratovanja je monitoring prehajanja dvoživk omejen na spomladansko (3 mesece) in jesensko obdobje (2 meseca).
Zaradi obstoja verjetnosti odkritja objektov geološke naravne dediščine (paleontološke, strukturne, mineraloške) pri zemeljskih delih, je na celotnem območju gradnje potreben občasen naravovarstveno-geološki nadzor. Pri nadzoru je treba posvetiti posebno pozornost paleontološko pomembni lokaciji Vinjega vrha. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb, je treba obvestiti strokovno organizacijo (Upravo Republike Slovenije za varstvo narave ali pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba posredovati Upravi Republike Slovenije za varstvo narave.