12. člen
Krajinsko oblikovanje
Oblikovanje reliefa
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena.
Nakloni nasipov in razprtih usekov so različni in se prilagajajo konkretni situaciji v prostoru, vendar pa načeloma niso strmejši od 1: 1.5 v apnencu oziroma 1: 2 v flišu.
Nasipi
-
Spodnji del nasipa se ublaži in zaokroži, v vrtači ali grapi pa se zaokrožitev nasipa prilagodi njeni obliki tudi v stranskih delih.
-
Pri zasipavanju vrtač je potrebno najprej odstraniti in ustrezno shraniti humusno plast in jo po končanem nasipu spet razgrniti.
-
Nasipi, ki služijo kot deponije in/ali protihrupni nasipi se izvedejo v okviru širšega reliefnega oblikovanja.
-
Višji nasipi preko flišnih teras se praviloma terasirajo.
Useki
-
Zgornje zaokrožitve strmih usekov v apnencu po možnosti niso gladke in enakomerne, da bo možna hitrejša zarast. Če je kamnina stabilna, zgornje zaokrožitve nižjih usekov niso potrebne.
-
Pri obdelavi stene usekov na apnencu s spodnjo bermo se pušča naravni lom skale. Nakloni skalnih usekov s spodnjo bermo so lahko različni in, če dopušča stabilnost kamnine, tudi strmejši od 3:1, tako da ostane gola skala.
-
Useki v flišu so praviloma razprti in v naklonu min 1:2 ali bolj položno, razen v območjih, kjer so zaradi zmanjšanja obsega useka uporabljeni oporni zidovi.
-
Na začetku oziroma zaključku usekov se izvede širša zaokrožitev v skladu z reliefnimi značilnostmi terena.
-
Višji useki preko flišnih teras se praviloma izvedejo v naklonu 1:2 in terasirajo pri čemer se upoštevajo proporci in dimenzije obstoječih teras, v primeru trajnih nasadov pa se praviloma izvedejo z opornimi zidovi.
Obširnejša preoblikovanja reliefa
-
AC od km 11.500 do km 12.160 – desna stran nasipa se smiselno razširi do G1-10 oziroma opuščene lokalne poti.
-
AC od km 12.160 do 12.280 – usek preko vrha hriba se preoblikuje v skladu z reliefnimi značilnostmi.
-
AC od km 12.520 do 12.880 – usek preko pobočja Brgodca se preoblikuje v skladu z reliefnimi značilnostmi.
-
Useki na območju portalov predora Kastelec se preoblikujejo v skladu z reliefnimi značilnostmi, tako da je vidna degradacija prostora čim manjša.
-
Nasip počivališča Kastelec se smiselno razširi in prilagodi reliefnim značilnostim pobočja.
-
AC od km 16.680 do 16.920 – nasip platoja bazena 4 se smiselno razširi in oblikuje v skladu s terenom; preko grape na kraškem robu (km 16.800) se izvede podporni zid dolžine pribl. 110m, stranska nasipa se smiselno razširita v skladu s terenom.
-
AC od km 17.080 do 17.640 – leva stran globokega useka preko Rjave stene se izvede v skladu z geološko situacijo, po možnosti brez vmesne berme z razprtim zgornjim delom – v oblikovanju se prilagodi značilnostim kraških sten; desna stran useka preko zgornjega dela udora Jamica se delno razpira in oblikuje v skladu z reliefno značilnostjo udora.
-
AC od km 18.720 do 19.260 – globok razprt usek preko pobočja hriba Na Vrhu se na obeh straneh izvede z obširnejšimi gornjimi in stranskimi zaokrožitvami v skladu z obstoječim reliefom.
-
Območje priključka Črni Kal – useki in nasipi med AC in deviacijami oziroma rampami priključka se smiselno združijo in preoblikujejo v skladu z značilnostmi prostora preko katerega potekajo, to je terasirajo v poteku preko kulturnih teras.
-
AC od km 19.840 do 20.120 – globok objestranski razprt usek preko pobočja za Škrljevico se v zgornjih in stranskih delih smiselno razširi do predvidenih devijacij ter zaokroži v dve samostojni reliefni prvini.
-
AC v poteku preko Tinjanskih njiv (od km 20.2 do 20.46): desna stran useka se smiselno razširi do deviacije.
-
AC od km 20.7 do km 21.1 – visok nasip na levi strani AC se oblikuje tako, da čim manj posega v strugo Tinjanskega potoka. Potrebne vidne spodnje utrditve nasipa se izvedejo z večjimi kamnitimi bloki.
-
Nasip preko grape Globokega potoka se v stranskih delih zaokroži in prilagodi obliki grape.
-
Dovoz do portala predora Dekani pri Vardi (deviacija 1 – 24): visoki nasipi se smiselno združijo in oblikujejo tako, da je cesta čim manj vidna.
-
AC od km 23.8 do 24.3 – vmesni pas med razklenjenima pasovoma se reliefno oblikuje kot blaga vzpetina, usek na desni strani se izvede z opornimi zidovi, v zgornjem delu pa razpre in zaokroži v skladu z obstoječim pobočjem, nasip na levi strani (nad naseljem Na Vardi) se delno skrajša z opornimi zidovi.
-
Razcep Srmin od 24,920 do 25.800 – skupno preoblikovanje reliefa med AC in izvozno rampo.
-
Preoblikovanje nasipov oziroma usekov znotraj pentelj razcepa Srmin na način ustvarjanja samostojnih reliefnih prvin.
-
Za deponiji Zamatavinc in Bekovec se upošteva sonaravna ureditev odvodnjavanja in preoblikovanja reliefa.
Oblikovanje gozdnega roba
Kjer trasa preseka gozdne površine se najmanj v pasu 10 m od useka s spodnjo bermo ali najmanj 10 m od skrajnega roba cestišča sanira in oblikuje nov gozdni rob. V območju listnatih gozdov se izvede panjevska sečnja in dosaditev z avtohtonimi listavci.
Sanacija varovalnih in zaščitnih gozdov
Predvidi se dosaditev z borom v dovolj širokem pasu za sanacijo posega (kot je prikazano v grafičnih prilogah LN). Zaščitna ograja se praviloma premakne bližje k cesti, tako da se obstoječi gozd neprekinjeno nadaljuje z novo zasaditvijo.
Zasaditve
Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.
Vegetacijo se odstrani le tam, kjer bo to res nujno potrebno.
Uporabi se zgolj avtohtono vegetacijo, razen na nekaterih območjih posebnih ureditev.
-
Spodnje berme usekov se zasadi z avtohtonim rastlinjem. Uporabi se drevje nižje rasti in grmovnice. Na območju berme se z jarkom zagotovi dovolj debelo plast humusa za zasaditev.
-
Zgornje zaokrožitve in posnete robove se v skladu z ureditveno situacijo lokacijskega načrta zatravi ali zasadi z nižjimi grmovnicami.
-
Pobočja razprtih usekov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, pobočja nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, vse na način kot je predvideno v ureditveni situaciji lokacijskega načrta.
-
Vmesni ločilni pas AC se zatravi oziroma zasadi, kolikor dopuščajo pogoji odvodnje.
-
Oporni zidovi se ozelenijo z plezalkami in /ali pokrovnimi rastlinami.
-
Terase se zasadijo z drevjem in/ali grmovnicami.
Sanacija antropogenih prvin
Opuščeni deli magistralne in drugih cest se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora.
Krake s cesto prekinjenih obstoječih kamnitih zidov se z dozidavo sklene, če to ni mogoče, pa ustrezno zaključi.
Kmetijske terase se smiselno zaključijo oziroma nadaljujejo v ta namen preoblikovanem nasipu ali useku.
Ureditve ob bazenih
Območje bazena z zadrževalnikom, usedalnikom in umirjevalnim bazenom se vključi v širši prostor s pomočjo ustreznega oblikovanja reliefa in zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in možnosti izvajanja rednih vzdrževalnih del. Pri zasnovi zasaditve se uporabi obstoječe sklope vegetacije, tako da se dosadi izkrčen del gozda v ustrezno obliko, ali pa se dosadi manjše skupine drevnine in s tem zmanjša vidno izpostavljenost bazena.
Za izvedbo servisne ceste se po možnosti uporabi obstoječe poti. Servisna cesta in dostop do bazena sta zatravljena, če to ni mogoče, peščena. Servisno cesto je treba izvesti s čim manj nasipi in useki.
Vodnogospodarske ureditve
-
Regulacija 7-2A Tinjanski potok 2A:
Za zasuti del struge Tinjanskega potoka se na mestu kontakta z nasipom ceste izvede potrebno utrditev struge oziroma brežine nasipa AC, pri oblikovanju leve brežine pa se višino brežine dimenzionira le na srednje vode, tako da se vsakoletne visoke vode lahko prelivajo po konfiguraciji terena obstoječe grape. Drugi deli ureditve vodotoka se urejajo predvsem s prečnimi pragovi in potrebnimi posameznimi bočnimi utrditvami.
-
Regulacija 7-7 Globoki potok:
Pod nasipom AC se izvede širši propust (b=4) s hrapavim dnom. Gorvodni odsek se konceptualno ureja tako, da se namesto regulacije v enotnem profilu postavi prag oziroma zaplavna pregrada prek celotnega profila grape in omogoči prosto oblikovanje struge potoka nad vtokom v bazen. Izstočni odsek Globokega potoka se dolvodno od območja zadrževalnega bazena št. 10 prosto spelje po obstoječi grapi, s potrebnimi posameznimi bočnimi in prečnimi utrditvami (brez kanelete).
Zaščitna ograja
Ograja se na določenih mestih smiselno premakne z roba odkupljenega zemljišča in se vključi v ureditev obcestnega prostora.
Območja posebnih ureditev
5.
Priključek Kastelec – predvidene so bolj oblikovno poudarjene ureditve, vendar izključno z uporabo avtohtone vegetacije. Upošteva se načelo optičnega vodenja.
6.
Območje porušenega gostišča ob G1-10 na kraškem robu – sanacija prostora z možnostjo ureditve manjšega razgledišča ob G1-10.
7.
Priključek Črni Kal – predvidene so bolj oblikovno poudarjene ureditve, vendar izključno z uporabo avtohtone vegetacije. Upošteva se načelo optičnega vodenja.
8.
Razcep Srmin – predvidene so bolj oblikovno poudarjene ureditve. Upošteva se načelo optičnega vodenja.
9.
Deponija Bekovec – potrebno je izdelati krajinsko ureditveni načrt sanacije in ozelenitve. Uporabijo se pionirske vrste avtohtone vegetacije.
10.
Deponija Zamatavinc – potrebno je izdelati krajinsko ureditveni načrt sanacije in ozelenitve. Uporabi se pionirske vrste avtohtone vegetacije.
11.
Počivališče Kastelec – na podlagi urbanistično – arhitektonske rešitve počivališča je treba izdelati krajinsko ureditveni načrt v skladu z urejanjem celotnega območja.