6. člen
Deponije trajnih viškov materiala
Investitor je dolžan zagotoviti, da se vsi viški kvalitetnih materialov (apnenec) uporabijo na trasi avtoceste in za predelavo oziroma za gradbene posege na drugih lokacijah. V deponije trajnih viškov se odlaga le nehomogen apnenčasti in flišni izkopni material.
Pri gradnji avtoceste sta načrtovani dve deponiji. Najprej se uredi in zapolni deponija Zamatavinc. Deponija Bekovec je rezervna lokacija za primer, če bodo viški nehomogenega apnenčastega in flišnega material večji od zmogljivosti deponije Zamatavinc.
Pogoj za odpiranje deponije Bekovec so dokumentirano preverjene vse možnosti drugačne uporabe viškov materiala oziroma primernejšega načina odlaganja trajnih viškov in podroben načrt sonaravne ureditve.
Kot rezervna lokacija se dopusti tudi možnost deponiranja v kamnolomih.
Deponija Zamatavinc (zmogljivost 1.258.000 m3) je južno od trase avtoceste v območju hudourniške grape potoka Zamatavinc. Za povezavo z gradbiščem avtoceste (v km 21,08) je treba zgraditi deviacijo 1-23 in 1-23c skupne dolžine približno 2,74 km.
Dolvodno od čela deponije je, zaradi zagotovitve ustreznih odvodnih razmer in poplavne varnosti objektov, na dolvodnem odseku vodotoka potrebno načrtovati in izvesti ustrezne ukrepe za zadrževanje odtekajoče padavinske in talne vode.
Površje deponije naj bo oblikovano tako, da se na zahodnem robu deponije uredi odvodnja površinskih voda prek novo oblikovane grape, ki naj temelji na polkrožnem profilu, tako da se sledi podobnim naravnim razmeram. Dovoljeni tehnični posegi so le v postavitvi iz kamnov, ki so položeni v betonsko podlago, ki pa v končni fazi ne sme biti vidna.
Deponija Bekovec (zmogljivost 807.000 m3) je v grapi hudourniškega Krniškega potoka. Za povezavo z gradbiščem avtoceste je načrtovana priključitev na povezovalno cesto priključek Črni Kal – G1-10 (deviacija 1-21).
Pogoji glede urejanja deponij so:
-
Pred nasipavanjem je treba potoke prestaviti v pohodno galerijo, v katero se omogoči tudi dreniranje vod iz stranskih grap in zbiranje precednih vod oziroma odvodnjavanje dna grape; galerija se zaščiti s kamnitim nasipom.
-
Pred nasipavanjem se v spodnjem delu odstrani humus in aluvijalni nanosi do flišne podlage.
-
Za večjo stabilnost se viški apnenčnega materiala vgrajujejo v sprednji del deponije, v osrednji in zadnji del pa fliši.
-
Upoštevati je treba sonaravne ureditve odvodnjavanja in s tem povezano oblikovanje celotne deponije.
-
Način nasipavanja, odvodnjavanja in utrjevanja določita geomehanik in hidrolog na podlagi podrobne preučitve z razmer na terenu; sprotno je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti zadovoljivo kvaliteto vgrajenih materialov in stabilnost deponije ter zavarovanje pred erozijo.
-
Deponija mora imeti urejen odtok padavinskih voda; za zmanjšanje prepustnosti za vodo in dober odtok površinskih vod se zaključna plast deponije v debelini približno 2 m dodatno zgosti.
-
Čelno brežino deponije je treba zaščititi pred izpiranjem vode. Nujno je sprotno ozelenjevanje čela, priporoča pa se tudi sprotno zasipavanje čela z apnenčnim drobirjem, preko katerega se nasipava plast humusa, potrebna za ozelenitev.
-
V vseh gradbenih fazah in v izvedbi rekultivacije mora biti zagotovljeno odvodnjavanje površinskih in precednih voda. Odvodnja mora biti urejena tudi dolvodno od čela deponije vse do izliva v Rižano tako, da bo urejeno korito sposobno prevajati povečane vodne količine vse do izliva v Rižano in da objekti ob koritu dolvodno ne bodo poplavno ogroženi (velja za potok Zamatavinc in za Krniški potok v primeru odpiranja deponije Bekovec).