21. člen
Varstvo kmetijskih zemljišč
Pri gradnji avtoceste je treba omejiti gibanje strojev na območju same trase in posebej zavarovati rendzine, plitva rjava pokarbonatna tla in druge sorodne talne tipe pred poškodbami povzročenimi ob sami gradnji in po njej.
Z rodovitno plastjo tal, ki jo je treba odstraniti z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Določiti je treba začasne deponije. Preprečiti je treba mešanje živice in mrtvice in uničenje rodovitne prsti z neprimernim deponiranjem.
Rodovitna prst se uporabi za sanacijo poškodovanih površin na gradbišču avtoceste.
Trajni viški rodovitne prsti se odložijo v deponije določene z odlokom MO Koper.
V območjih kvalitetnih kmetijskih potencialov je treba opuščene vozne poti, struge prestavljenih vodotokov in druge posege na zemljišču zravnati na nivo okoliškega terena, jih humuzirati in urediti kot obdelovalne površine.
Na območju Rižanske doline, kjer bodo zaradi cestnih ureditev presekani izgrajeni melioracijski sistem, bodo izvedene delne rekonstrukcije oziroma prilagoditve le-teh tako, da bo zagotovljeno nadaljnje funkcioniranje sistemov.
Investitor gradnje je po končani gradnji dolžan plačati stroške, ki nastanejo v zvezi s kmetijskimi operacijami (komasacije, melioracije), ki so posledica posega avtoceste na večje zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.
Zaščita kmetijskih zemljišč pred vplivi vetra je na Krasu predvidena z ureditvijo borovih zaščitnih gozdov. Na poteku po flišnem terenu je predvidena intenzivna zasaditev zaščitne (avtohtone) vegetacije na nasipih in ob robu ukopov.
Na poteku trase AC med tovarno Lama in nasadom oljk, je treba zagotoviti, da bo zaradi gradnje AC, poseg v matične nasade oljk čim manjši, prizadeti del pa ustrezno nadomesti.