(1)
Naročnik lahko zahteva finančno zavarovanje za resnost ponudbe, če mora obvestila v zvezi z javnim naročilom blaga ali storitev poslati v objavo v Uradni list Evropske unije ali če je ocenjena vrednost javnega naročila gradenj (brez DDV) na splošnem področju enaka ali višja od 500.000 eurov, na infrastrukturnem področju pa enaka ali višja od 1.000.000 eurov, v drugih primerih pa izjemoma, če zahtevo po tem zavarovanju opravičujejo tveganja, povezana s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja.
(2)
Naročnik praviloma ne zahteva finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, če je predmet naročanja blago, ki je široko dostopno na trgu in se naročniku dobavi enkrat.
(3)
Za zavarovanje resnosti ponudbe praviloma ni primerno zahtevati bančne garancije.
(4)
Višina finančnega zavarovanja za resnost ponudbe znaša največ 3 % ocenjene vrednosti naročila (brez DDV), če se naročilo oddaja po sklopih, pa največ 3 % ocenjene vrednosti sklopa (brez DDV).
(5)
Veljavnost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ne sme poteči pred rokom za predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če je slednje zahtevano.