3. člen
(merila primernosti nasprotnih strank, s katerimi se lahko sklepajo posli varovanja)
(1)
Izdajatelj lahko pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih vključuje v kritno premoženje le, če so te sklenjene z osebami iz prvega in drugega odstavka 2. člena Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 67/11 – uradno prečiščeno besedilo, 82/13 in 90/15 – odl. US), razen z osebami iz 8. točke drugega odstavka istega člena.
(2)
V primeru sklenitve pogodb o izvedenih finančnih instrumentih s kreditnimi institucijami se upoštevajo omejitve glede stopenj kreditne kakovosti, kot izhajajo iz točke c prvega odstavka 129. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1043 z dne 24. junija 2021 o podaljšanju prehodnih določb iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kapitalskimi zahtevami za izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank (UL L št. 225 z dne 25. junija 2021, str. 52) (v nadaljevanju: Uredba 575/2013/EU) ob upoštevanju omejitev glede višine vseh izpostavljenosti do kreditnih institucij iz prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU, razen kadar pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja v skladu z devetim odstavkom 28. člena ZHKO-2, pri katerem ne veljajo omejitve glede višine izpostavljenosti do kreditnih institucij.