Vsak upnik, ki se je udeležil prisilne poravnave, in pristojna služba družbenega knjigovodstva smeta v šestih mesecih po preteku dveh let od zapadlosti obveznosti za izvršitev sklenjene prisilne poravnave zahtevati od stečajnega senata, naj raz veljavi sklenjeno prisilno poravnavo.
Zahteva iz prvega odstavka tega člena se sme vložiti, če lahko dolžnik iz svojih sredstev poravna terjatve upnikov v zneskih, ki presegajo znesek, ugotovljen v sklenjeni prisilni poravnavi, ne da bi se pri tem zmanjšala njegova sposobnost, da v redu izpolnjuje obveznosti do družbenopolitičnih skupnosti in do drugih upnikov.
V odločbi, s katero razveljavi sklenjeno prisilno poravnavo, določi stečajni senat rok, ki ne sme biti krajši kot eno leto, v katerem mora dolžnik upnikom izplačati neizplačani del terjatev.
Vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi sklenjene prisilne poravnave, sme v dveh letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila potrjena prisilna poravnava, zahtevati od sodišča, naj jo razveljavi, ker je bila sklenjena na goljufiv način.
Odločba, s katero se sklenjena prisilna poravnava razveljavi, nima pravnega učinka za obveznosti iz prevzetega poroštva.
Obveznosti iz tretjega odstavka tega člena nastanejo tudi nasproti upniku, nasproti kateremu dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti v roku, navedenem v prisilni poravnavi.
Šteje se, da obstaja zamuda glede izpolnitve obveznosti, če dolžnik zapadle obveznosti ne izpolni v osmih dneh po vročitvi pisnega opomina.