Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2)
Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, tudi individualno referenčno količino mleka, se število ženskih govedi iz 21. člena te uredbe določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, in povprečne mlečnosti, ki znaša 4.787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko zahtevajo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, kar označijo na zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Individualna referenčna količina mleka se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o uvedbi dajatev za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09; v nadaljnjem besedilu: Uredba za mleko), in odvzemi, v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem vlaga zahtevek.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3)
Povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se upošteva v koledarskem letu vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Podatke o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva pridobi agencija od KIS.«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »vključno s površino ekstenzivnega kraškega pašnika«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7)
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz četrtega odstavka tega člena, skupaj najmanj 30 odstotkov površin GERK‑ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Kot kmetijska zemljišča v uporabi pa se za ta ukrep upoštevajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).«.