(1)
Hujše kršitve delovnih obveznosti stori delavec, ki:
1.
Izda poslovno tajnost.
2.
Krši predpise in s tem povzroči materialno ali moralno škodo.
3.
Stalno neupravičeno zamuja na delo, neopravičeno ostaja z dela več kot en delovni dan, ali stalno predčasno zapušča delo.
4.
Na goljufiv način pride do osebne koristi ali ugodnosti, ki mu sicer ne bi pripadala.
5.
Neupravičeno odkloni delovne naloge ali delo v podaljšanem delovnem času.
6.
Se nemoralno ali surovo obnaša do sodelavcev.
7.
Dela v podjetju za sebe ali koga drugega dela, ki so v povezavi z dejavnostjo podjetja.
8.
Si protipravno prisvaja lastnino podjetja, sodelavcev ali to poskuša.
9.
Zlorabi svoj položaj ali prekorači pooblastila.
10.
Opusti uvedbo postopka za kršitev delovnih obveznosti ali povrnitev škode za namen, da bi komu koristil ali škodoval.
11.
Ponaredi, uniči listine, daje krive podatke ali listine z namenom preslepitve.
12.
Izven podjetja opravlja isto dejavnost, kot jo podjetje, izkorišča poznavanje poslovnih partnerjev in tako škodi interesom podjetja.
13.
Naklepno ali z nevestnim opravljanjem delovnih dolžnosti povzroči premoženjsko škodo.
14.
Opusti ukrepe za varnost delavcev ali opreme.
15.
Z nespoštovanjem ukrepov za varstvo pri delu povzroči poškodbe, smrt, materialno škodo ali možnost nastanka teh posledic.
16.
Neopravičeno odkloni izvršitev delovnih nalog.
17.
Neopravičeno uporabi prevozno ali delovno sredstvo podjetja.
18.
Prihaja opit na delo, se opija med delovnim časom, prinaša alkohol v podjetje, ali se na drugi način omamlja.
19.
Krši sklepe organov upravljanja ali jih ne izvršuje.
20.
Nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjuje delovne obveznosti.
21.
Daje nepravočasne in nepravilne podatke pristojnim, kar bistveno vpliva na odločanje o pomembnih zadevah.
22.
Sprejme delavca na delo v nasprotju z zakonom, s to pogodbo in splošnimi akti podjetja.
23.
Onemogoči delavcu pri uveljavljanju njegovih pravic vpogled v listino.
24.
Ponaredi zapisnike, sklepe organov ali druge dokumente.
25.
Najmanj 3-krat ponavlja lažje kršitve.
26.
Če se med bolezenskim dopustom ne ravna po navodilih zdravnika.
27.
Če z neustreznim obnašanjem kvari ugled podjetja.
28.
Povzroči materialno škodo nad vrednostjo 15% povprečne plače v podjetju.
29.
Zamujanje na delo ali predčasno zapuščanje delovnega mesta brez dovoljenja vodje do 3-krat v enem mesecu.
30.
Opravljanje privatnih del med delovnim časom, ki niso v povezavi z delovnimi nalogami delavca.
(2)
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, ki se nanašajo:
1.
na neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti;
2.
na nezakonito razpolaganje s sredstvi;
3.
na nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev;
4.
na opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil;
5.
na to, da delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela:
6.
na kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
7.
na zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila;
8.
na izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo;
9.
na zlorabo pravice do bolezenskega dopusta;
10.
na kršitev predpisov in pustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;
11.
na kršitev predpisa o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
12.
na motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti.
(3)
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče tudi za druge hujše kršitve delovnih obveznosti določene s to kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.