15. člen
Delovni čas
1.
Tedenski delovni čas
Tedenski delovni čas znaša največ 40 ur. Delovni čas v tednu je razporejen najmanj na 5 delovnih dni. Delodajalec lahko glede na naravo dela v svoji dejavnosti ob soglasju sindikata v aktu opredeli drugačno razporeditev delovnega časa (delovni koledar) v okviru letnega fonda ur v primerih: sezonska nihanja, prazniki, letni dopusti, bolniške odsotnosti.
2.
Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.
Skrajšanje delovnega časa se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta podjetja.
3.
Delo prek polnega delovnega časa
Poslovodni organ oziroma od njega pooblaščeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko odloči, da morajo delavci delati prek polnega delovnega časa v vseh izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, določenih v zakonu o delovnih razmerjih in drugih zakonih in v naslednjih primerih:
Delo prek polnega delovnega časa v tem členu je posebni delovni pogoj, na podlagi katerega ima delavec pravico do posebnega dodatka.
Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto.
Dela prek polnega delovnega časa se ne sme naložiti delavcem, ki jim je po zakonu to prepovedano.
Organ upravljanja oziroma od njega pooblaščeni delavec spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebo po uvedbi dela prek polnega delovnega časa.