Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.
Za zazidano stavbno zemljišče po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se po njeni določitvi za zazidano stavbno zemljišče šteje tudi tisti del površine zemljišča parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih stavbah, oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo je po prostorskem načrtu možno uporabiti za drug namen.
Za nezazidana stavbna zemljišča iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se upošteva enaka vrednost točke za m2, kot pri zazidanem stavbnem zemljišču.