7. člen
(dovoljene toplotne lastnosti stavbe)
(1)
Stavbe morajo biti grajene tako, da ne presežejo najvišje vrednosti srednjih toplotnih prehodnosti, vključno s toplotnimi mostovi, posameznih elementov ovoja stavbe iz preglednice 1 Priloge 1.
(2)
Transmisijske toplotne izgube, FI(VH), na enoto grete prostornine stavbe, V(e), morajo biti enake ali manjše od
FI(VT) = 2 + 10.f(o) (W/m3)
kjer pomenita:
fo (m(na -1)) – faktor oblike, ki se izračuna po enačbi: f(o) = A/V(e )(m(na -1)),
V(e) (m3) – zunanja greta površina stavbe, ki jo objema površina A (m2), skozi katero prehaja toplota.
(3)
Ventilacijske toplotne izgube, FI(VV), na enoto grete prostornine stavbe, V(e), morajo biti enake ali manjše od
FI(VV) = 0,1. n(e). delta*theta(h) (W/m3)
kjer pomenita:
delta*theta(h) (K) – projektna temperaturna razlika, ki se določi z enačbo delta*theta(h)= (theta(iph) – theta(eph)) (K),
n(e) (h(na -1) – urna izmenjava zraka, preračunana na enoto grete prostornine stavbe, V(e).
Urna izmenjava zraka n(e) ne sme biti manjša od 0,7 med zasedenostjo stavbe in se določi v skladu s predpisi o prezračevanju in klimatizaciji stavb.
(4)
Skupne dovoljene toplotne izgube so:
FI(VL )= FI(VT) + FI(VV) (W/m3)
(5)
Povprečna toplotna prehodnost stavbe mora biti manjša od
U(m )= (2 + 10. f(o))/(f(o). delta*theta(h)) (W/m2K)
(6)
Dovoljena hladilna obremenitev za hlajenje bivalnih prostorov v stavbi na enoto hlajene prostornine stavbe, V(e), mora biti manjša od
FI(VC) = 24 W/m3
(7)
Kadar se v projektu za gradbeno dovoljenje predvideva večja hladilna obremenitev od dovoljene vrednosti v petem odstavku tega člena, mora odgovorni projektant dokazati, da ni mogoče s spremembo tehnologije ali konstrukcije stavbe vrednosti znižati na dovoljeno raven.
(8)
Največja dovoljena nazivna moč generatorjev toplote za gretje, pripravo tople vode in prezračevanje v obdobju gretja je
P(VH) = 1,05 (FI(VT) + FI(VV) + FI(W)). V(e)/eta(gh) (W)
kjer pomenita:
FI(W )= 6 (W/m3) – dodatek za pripravo tople vode v stanovanjskih objektih (glede na vrsto in velikost objekta ter način zadovoljevanja potreb se za druge objekte določi v skladu s stanjem gradbene tehnike),
eta(gh) – računski najnižji dovoljeni letni izkoristek generatorja toplote, prikazan v preglednici 3 Priloge 1. V primeru uporabe toplotne črpalke, se namesto nje uporabi računska najnižja dovoljena učinkovitost toplotne črpalke COP, ki je prikazana v preglednici 4 priloge 1. Pri kombiniranih ali drugih načinih pridobivanja toplote se smiselno upošteva zadnje stanje gradbene tehnike.
(9)
Največja dovoljena nazivna električna moč generatorja hlada je:
P(VC,e) = 1,05.FI(VC).V(e)/ EER (W(e))
Vrednosti za računski najnižji dovoljeni EER so prikazane v preglednici 4 Priloge 1 tega pravilnika.
(10)
Potrebna priključna električna moč P(KGH )za pogon vseh naprav za klimatizacijo, prezračevanje, gretje in hlajenje – naprav KGH se določi posebej za zimsko in letno obratovanje naprav.
(11)
Predvidena poraba elektrike za obratovanje naprav se izračuna z upoštevanjem predvidenega časa obratovanja in faktorja istočasnosti.
(12)
Moč vgrajenih generatorjev toplote, hlada ali toplotnih črpalk lahko odstopa od dovoljenih vrednosti zaradi prilagoditve nazivni moči na trgu dobavljivih naprav in kadar je treba na zahtevo investitorja zagotoviti rezervno enoto zaradi varnosti obratovanja ali dograditve objekta v obdobju petih let.