Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

Toplotne izgube, FI(VL), in toplotne obremenitve, FI(VC), se izračunajo v skladu z zadnjim stanjem tehnike, pri čemer imajo prednost standardi EN, možna pa je uporaba drugih metod, ki so v mednarodni uporabi. Potrebna toplota za gretje stavbe se izračuna po standardu SIST EN 12831:2004, pri čemer se ne upoštevajo dodatki za prekinitev gretja. Toplotna obremenitev za hlajenje stavbe se izračuna po pravilih VDI 2078:1996 ali ASHRAE.

Če sta vrednosti FI(VL)in FI(VC) manjši od dovoljenih iz drugega, tretjega in šestega odstavka 7. člena in so izpolnjene zahteve iz 8. do 21. člena, se izračuna letna potrebna energija za gretje in hlajenje stavbe z:

metodo TP oziroma TPR kot sezonska metoda iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika,

po standardu SIST EN 13790.

Srednja toplotna prehodnost projektirane stavbe, ki mora biti manjša od dovoljene v petem odstavku 7. člena, se izračuna po enačbi:

&fbco;binary entityId="0d5b4313-6886-491d-b00c-932d87f3cb39" type="jpg"&fbcc;

kjer pomenijo:

A (m2)           – celotna zunanja površina stavbe, skozi
                 katero prehaja toplota,
A(z), A(s), A    – površine zidu, stropa, oken, poda in
(ok), A(p) (m2)  drugih elementov ovoja s pripadajočimi
                 toplotnimi prehodnostmi U(z), U(s), U(ok),
                 U(p),... (W/m2K),
c(1) = 0,8       za strop proti neogrevanemu podstrešju,
                 sicer je 1,0,
delta*U(m)      – dodatek za toplotne mostove.