41. člen
(izjeme pri določanju mejnih vrednosti emisije snovi za obstoječe naprave)
(1)
Ne glede na 2. točko prvega odstavka 11. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge za pridobitev, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja upravljavca obstoječe naprave za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da se čezmerna obremenitev glede na letno količino enega ali več onesnaževal ne ugotavlja, če je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da:
(2)
Za obstoječo napravo ali iztok iz obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka se v okoljevarstvenem dovoljenju določijo:
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se za obstoječo napravo ali iztok iz obstoječe naprave iz prvega odstavka tega člena v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi obveznost ugotavljanja čezmerne obremenitve v skladu z 2. točko prvega odstavka 11. člena te uredbe vedno, kadar se ugotovi čezmerna obremenitev v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe.
(4)
Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora poleg podatkov iz 23. člena te uredbe vsebovati tudi:
(5)
Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se preverja na podlagi:
(6)
Podatki o vsebnosti onesnaževala v površinski vodi vodotoka iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in prve alineje prejšnjega odstavka morajo vključevati najmanj štiri rezultate meritev in analiz, izvedenih v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka, in v časovnih presledkih, ki niso krajši od 30 dni. Meritve in analize iz tega odstavka lahko izvede le oseba iz predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda.
(7)
Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se lahko na podlagi vloge upravljavca obstoječe naprave za pridobitev, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju opusti določitev mejne vrednosti letne količine za eno ali več onesnaževal, če se določi mejna vrednost emisije tega onesnaževala, ki je enaka okoljskemu standardu kakovosti za površinske vode.
(8)
Ne glede na 11. člen te uredbe se pri obratovanju naprave, za katero je bila v skladu s 34. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) v okoljevarstvenem dovoljenju določena večja vrednost letne količine za eno ali več onesnaževal in ima v okoljevarstvenem dovoljenju določeno tudi mejno vrednost nitratnega dušika, celotnega dušika ali sulfatov v skladu s 6. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), se do 31. decembra 2014 čezmerna obremenitev ne vrednoti glede na tako določeni nitratni dušik, celotni dušik ali sulfat, če upravljavec naprave izvaja ukrepe za doseganje mejne vrednosti letne količine onesnaževal v skladu s 6. členom te uredbe in se z izvedbo teh ukrepov do roka iz tega odstavka zagotovi tudi doseganje predpisanih mejnih vrednosti nitratnega dušika, celotnega dušika in sulfatov.
(9)
Ne glede na tretjo alinejo drugega odstavka 14. člena te uredbe se za obstoječo napravo, ki industrijsko odpadno vodo odvaja v: