(1)
Osebi, za katero veljajo pogoji iz prvega odstavka 2. člena, ki na ozemlju druge pogodbenice potrebuje nujno zdravljenje zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki zahteva nujno zdravstveno oskrbo, se pod enakimi pogoji kot zavarovanim osebam, kadar je na ozemlju Republike Slovenije, ali prebivalcem, kadar je na ozemlju Avstralije, zagotovijo take zdravstvene storitve, ki so potrebne za klinično ugotavljanje bolezni, zdravljenje ali oskrbo tega stanja.
(2)
Oseba, za katero veljajo pogoji iz drugega odstavka 2. člena, je upravičena do zdravstvenih storitev ves čas, ko prebiva na ozemlju druge pogodbenice, v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot zavarovane osebe, kadar je na ozemlju Republike Slovenije, oziroma kot prebivalci, kadar je ta oseba na ozemlju Avstralije.